V Seulu je 25. novembra potekal mednarodni simpozij o javnem oblikovanju v Koreji, ki ga je organizirala Korejska fundacija za obrt in oblikovanje. Na konferenci je predaval tudi sodelavec Inštituta za politike prostora dr. Blaž Križnik.
Mednarodni simpozij o javnem oblikovanju v Koreji, ki je letos potekal pod naslovom Nerazumevanje in predsodki do javnega oblikovanja v Koreji, vsako leto organizira Korejska fundacija za obrt in oblikovanje. Ta je del južnokorejskega Ministrstva za kulturo, šport in turizem in med drugim skrbi za razvoj in promocijo kakovostnega javnega oblikovanja. Tokratni simpozij je javno oblikovanje obravnaval z vidika načrtovanja javnega prostora oziroma načrtovanja za javnost na sploh. Poleg tega so v sklopu simpozija podelili tudi nacionalne nagrade za najboljše dosežke na področju javnega oblikovanja v preteklem letu.
V Južni Koreji kakovostno oblikovanje hitro pridobiva na pomenu. Čeprav je bila slednja v preteklosti znana po cenenih in ne najbolje oblikovanih izdelkih za množično potrošnjo, je južnokorejsko oblikovanje v zadnjih letih prejelo pomembna mednarodna priznanja. Podobno velja za oblikovanje javnega prostora v južnokorejskih mestih. Medtem ko je bilo načrtovanje javnega prostora nekoč podrejeno izključno funkcionalnim in ekonomskim ciljem, postaja v Seulu, denimo, kakovostno oblikovan javni prostor pomemben del vsakdanjega življenjskega okolja. Poleg povečevanja sredstev za javno oblikovanje je Seulska metropolitanska vlada slednje prepoznala tudi kot konkurenčno prednost mesta in kot pomembno orodje urbane politike. V lanskem letu je bil Seul tako izbran za oblikovalsko prestolnico sveta, kar je vlada izrabila ne le za promocijo korejskega oblikovanja v tujini, ampak tudi kot priložnost za dejavnejše vključevanje javnosti v načrtovalske in odločevalske procese.
Vendar pa je simpozij pokazal, da so lahko pričakovanja vlade in javnosti glede javnega oblikovanja precej različna. Seulska metropolitanska vlada na eni strani razume javno oblikovanje kot orodje, s katerim si prizadeva povečati mednarodno konkurenčnost in prepoznavnost mesta. Na drugi strani pa zlasti javnost od javnega oblikovanja pričakuje kakovostnejše vsakdanje življenjsko okolje. V praksi se tako žal le redki primeri javnega oblikovanja uspešno odzivajo na pričakovanja tako enih kot drugih, na kar je opozoril tudi sodelavec Inštituta za politike prostora dr. Blaž Križnik.
V predstavitvi A brief reflection on public design in Korea: Design in public, design with public je govoril o pomenu javnega oblikovanja v Južni Koreji kot orodju urbane politike. Predstavil je nekatere značilne primere javnega oblikovanja v Seulu in opozoril na posledice izključevanja javnosti pri načrtovanju velikih mestnih projektov, kot sta Dongdaemun Design Plaza in Gwanghwamun Plaza. V obeh primerih je bilo javno oblikovanje podrejeno ekonomskim in političnim ciljem na račun večje vpetosti v vsakdanje življenjsko okolje. Če želi Seul preseči omejitve današnje urbane politike, je na oblikovanje za javnost potrebno gledati tudi kot na oblikovanje z javnostjo. Vključevanje javnosti lahko namreč pomembno izboljša predlagane oblikovalske rešitve tako z vidika vpliva na konkurenčnost mesta in kakovost vsakdanjega življenjskega okolja kot tudi javne podpore posameznim mestnim projektom.
A vključevanje javnosti samo po sebi ni dovolj. Simpozij je namreč pokazal, da načrtovalci na splošno od javnosti pogosto pričakujejo odgovore na zapletena načrtovalska vprašanja, ki bi jih dejansko morali najti sami. Tako se del stroke pod krinko vključevanja javnosti skuša izogniti lastni odgovornosti pri iskanju načrtovalskih rešitev. Kljub temu, da vključevanje javnosti tako večinoma ne daje odgovorov na načrtovalska vprašanja, pa vseeno pomembno vpliva na njihovo oblikovanje. Oblikovanje ključnih načrtovalskih vprašanj je po mnenju številnih udeležencev simpozija eden od glavnih namenov načrtovanja z javnostjo.
V okviru simpozija je izšel tudi zbornik v korejskem in angleškem jeziku.
