Na sporočilo skupine “Odgovorno do prostora!” (OdP) strankam in listam, ki se potegujejo za vstop v parlament na predčasnih volitvah, sta se odzvali le stranki SDS ter Pozitivna Slovenija. Prva s precej formalnim odgovorom, druga pa s povabilom na srečanje skupaj s predstavniki Inženirske zbornice Slovenije (IZS) in Zbornice za arhitekturo in prostor (ZAPS), ki sta tudi posredovali strankam vsebinsko sorodna sporočila.
Kandidata Liste Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija (LZJ – PS) Zoran Janković in Miran Gajšek sta tako včeraj na pogovoru gostila predstavnika OdP Izidorja Jeralo in Majo Simoneti, predstavnika ZAPS predsednika Andreja Goljarja in Janeza Lajovica, predstavnike IZS predsednika Črtomirja Remca, sekretarko Barbaro Škraba Flis in Andrejasa Ržišnika. Pogovor je bil organiziran kot odziv Pozitivne Slovenije na sporočila, ki so jih vse tri organizacije posredovale strankam in listam v predvolilnem času. Sporočila se med seboj sicer razlikujejo, hkrati pa so v stališčih OdP povzeta skupna pričakovanja obeh stanovskih zbornic in drugih civilnodružbenih organizacij. Sporočila, sicer posredovana tudi medijem, niso zbudila prav veliko zanimanja strank, kandidatov ali medijev.
Skupina OdP se je kandidatu za vabilo zahvalila in povedala, da ga razume kot znak pripravljenosti na sodelovanje ter iz svojega predvolilnega sporočila strankam in listam povzela:
– da je skupina sporočilo v predvolilnem času sestavila z namenom, da bi spodbudila bolj konkretno javno razpravo o urejanju prostora, načrtovanih rešitvah in načinu dela ter da namen ni bil sestajati se s predstavniki strank;
– da je OdP odraz volje ogranizacij in posameznikov, da se povežejo in javno kritično izrečejo o problemih v sistemu urejanja prostora, da to dela že dve leti in ima zdaj poleg znanja in izkušenj iz prakse tudi izkušnje s tem, da dosledno odzivanje lahko prepreči najbolj nesmislene posege v sistem urejanja prostora in o tem, da formalne rešitve, ki jih je vlada izsilila mimo priporočil civilne družbe, ne prinašajo rezutlatov;
– da verjame, da je za učinkovite rešitve treba najprej izdelati ocene stanja in da pričakuje od nove Vlade dobro argumentirane predloge sprememb;
– da pričakuje, da se bo nova vlada s civilno družbo in javnostjo o novih rešitvah pravočasno in dosledno posvetovala, ker participacijo razume kot način legitimizacije rešitev in mobilizacije deležnikov za njihovo implementacijo.
Gostiteljma je bil predan izvod lanskega zbornika posveta v Državnem svetu.
Zoran Janković se je strinjal, da bi bilo za volivce zanimivo, če bi predvolilna kampanja dala priložnost za bolj vsebinska soočenja tudi na področju urejanja prostora. V Pozitivni Sloveniji se zavedajo pomena področja za zagon okrevanja gopodarstva, predvsem gradbeništva v povezavi z izgradnjo infrastrukturnih objektov prioritetne narave za prihodnji razvoj države. Nekatere od rešitev so predstavili v časopisu Bolje. Njihov trden namen je povečati učinkovitost sistema. Poudaril je, da stroko spoštuje in da posvetovanje zanj zato ni vprašljivo, izpostavil pa je pričakovanje, da se po sprejetju odločitev te spoštuje in realizira. V prosti razpravi vseh udeležnecev je potem skupaj z Miranom Gajškom predstavil nekatere od zamišljenih projektov in na načinu dela v Mestni občini Ljubljana ilustriral učinkovitost dela na področju.
Na pogovoru so bila izpostavljena različna pričakovanja gostov glede izvajanja gradnje, nadzora in prioritetnih ureditev iz programa Liste Zorana Jankovića, predstavljeni so bili konkretni dogovori za izvedbo načrtovanih posegov in reševanje slovenskega gradbeništva. Predstavniki civilne družbe so izpostavili tudi pričakovanja glede strokovnosti bodočega ministra, pristojnega za urejanje prostora.
Pogovor je ostajal na makroekonomski ravni sistema urejanja prostora in se vprašanj kakovosti gradnje, razvoja poselitve in varstva vrednot prostora ni dotaknil več kot toliko, da je bilo udeležencem očitno, da se jih ta Lista zaveda in da namerava administrativne ovire odpravljati zelo aktivno. Ker je invalidnost sistema urejanja prostora z vidika kakovosti prostora in arhitekture ter vzdržnosti poselitvenega modela lahko enako ali dolgoročno celo bolj boleča kot počasnost umeščanja državne infrastrukture v prostor, ki ni toliko stvar nove zakonodaje kot sistema odločanja, politčne volje in odgovornosti deležnikov, bo treba v prihodnje vendarle skrbno paziti na uravnoteženost in učinkovitost na obeh ravneh. S tega vidika je zanimivo, da v LZJ – PS v tem mandatu ne predlaga ustanovitve administrativnih regij ampak namerava za povečanje učinkovitosti sistema na lokalni ravni na regionalni ravni angažirati že obstoječo razvojno organizacijsko infrastrukturo.
Pogovor je bil zanimiv za vse prisotne in s strani gostiteljev je bilo podano vabilo k nadaljnjemu sodelovanju.
Eni se pač bolje razumejo na parcele in parceliranje samostojne Slovenije . . .