Nov stanovanjski program v javni razpravi

Osem ciljev stanovanjskega programa za naslednje desetletje

Na spletnih straneh ministrstva za okolje in prostor je dolgo pričakovani dokument, osnutek nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2012–2021. Vsebuje osem ciljev, ključni je povečanje najemnega fonda stanovanj. Kaže, da je predlagatelj poskušal upoštevati večino predlogov ter pripomb stroke in izvajalcev stanovanjske politike. Poleg povečanja števila najemnih stanovanj je med cilje zapisal še: zagotovitev dovolj bivalnih enot, večjo varnost najemnikov in najemodajalcev, ustrezno zasedenost stanovanj, spodbudno davčno politiko, najemninsko politiko, stanovanjski dodatek in prenovo stanovanj. Več na www.delo.si.

Oddajanje stanovanj bi spodbudili z davki

Minister za okolje in prostor Roko Žarnić z zadovoljstvom pošilja v javno razpravo ključni dokument stanovanjske politike, nacionalni stanovanjski program, manj vesel pa je, da ga ne bo mogel izpeljati. Danes so dokument po dolgem in počez rešetali na okrogli mizi na nepremičninski konferenci v Portorožu. Pravzaprav je deset udeležencev omizja ugotavljalo, da se o istih vprašanjih razpravljajo že tri leta, pa še vedno niso našli presečnih rešitev. In ne ponuja jih niti še novi nacionalni program; po besedah direktorja direktorata za prostor na resornem ministrstvu Mitje Pavlihe je to namreč šele »osnutek osnutka«, politično neusklajen, od ponedeljka pa bo v javni razpravi. Predlagatelji namreč želijo dobiti povratne informacije. Več na www.delo.si.

Pred volitvami 2011: Več najemnih stanovanj in obnovljivih virov

Čeprav bi morala biti stanovanjska politika ena ključnih politik vsake vlade, prostorski strokovnjaki opozarjajo, da se na tem področju že vsaj dva mandata pri nas ne dogaja skoraj nič. Stanovanjska stiska (predvsem mladih) se je medtem povečala, nacionalni stanovanjski program, ki ga zaradi neprilagojenosti realnim razmeram že od leta 2005 nihče ne jemlje resno, pa se je leta 2009 tudi formalno iztekel. Stranke, ki kandidirajo na decembrskih volitvah, smo zato povprašali, kdaj nameravajo sprejeti nov program in kakšne bodo njegove glavne smernice. V dogovorjenem času nam je odgovorilo 12 strank. Več na www.dnevnik.si.

Stranke naj se ukvarjajo tudi s prostorsko problematiko

Skupina Odgovorno do prostora! (OdP) je v petek strankam in listam posredovala pismo, v katerem jih opozarja na vsebinske in konceptualne pomanjkljivosti aktualnega upravljanja s prostorom v Sloveniji. V njem je skupina, ki je sestavljena iz posameznikov in institucij, predstavila tudi svoja pričakovanja do nove vlade. Več na www.dnevnik.si.

V Ljubljani in na Obali je povprečna cena 2500 evrov za kvadratni meter

Povprečna cena rabljenih stanovanj se je v primerjavi z lanskim leto znižala za 1,2 odstotka. Gurs v analizi trga nepremičnin v tretjem četrtletju letošnjega leta ugotavlja, da se trendi cen in prometa niso veliko spremenili, kupci čakajo na znižanje cen. Po začasnih podatkih Geodetske uprave RS (Gurs) se je v tretjem četrtletju letošnjega leta v primerjavi s prejšnjim četrtletjem povprečna cena rabljenih stanovanj znižala za 0,4 odstotka, v primerjavi z istim obdobjem lani pa za 1,2 odstotka. V primerjavi z zadnjim četrtletjem lanskega leta so stanovanja v Sloveniji 1,4 odstotka dražja. Več na www.delo.si.

Za prometne naložbe 31 milijard

Evropska komisija je pripravila načrt za 50 milijard evrov naložb za izboljšanje evropskih prometnih, energetskih in digitalnih omrežij. Iz instrumenta za povezovanje Evrope bo 31,7 milijarde evrov namenjenih nadgraditvi prometne infrastrukture, dopolnitvi manjkajočih povezav in odpravi ozkih grl. Nov predlog za prometna omrežja v EU vključuje deset jedrnih koridorjev. Slovenija je vključena v sredozemski koridor na železniških oseh Trst–Divača, Koper–Divača–Ljubljana–Maribor, ljubljansko vozlišče z dograditvijo železniške povezave z letališčem Brnik in Maribor–Zalalövö na Madžarskem. Poleg tega je Slovenija zajeta v drugih sekcijah jedrnega omrežja, ki niso del omenjenih desetih koridorjev, in sicer na železniški osi Gradec–Maribor–Pragersko. Več na www.delo.si.

Zaradi zamud ob evropski denar za gradnjo drugega tira

Odhajajoči prometni minister Patrick Vlačič je tudi predstavnikom evropske komisije in partnerstva za tehnično pomoč (Jaspers), ki so bili septembra in oktobra pri nas, zatrdil, da morebitna izguba evropskih kohezijskih sredstev ne bi bila usodna za načrtovano gradnjo drugega tira. Kljub zagotovilu, da Slovenija še računa na drugi tir, so v vladi upoštevali pripombe iz Bruslja in oktobra posredovali komisiji listo rezervnih projektov, s katerimi bi skušali počrpati del evropskih sredstev, ki jih z drugim tirom ne bodo. Več na www.delo.si.

Kako bo Slovenija sama gradila drugi tir od Kopra do Divače?

EU je naši državi namenila za posodobitev železnice 449,6 milijona evrov, od tega 230 milijonov za drugi tir. Slovenija zaradi zamud pri pripravi dokumentacije ne bo mogla črpati vsega denarja iz evropske finančne perspektive do leta 2013, ki ga je predvidela za gradnjo drugega tira. Namesto pridobitve zdavnaj obljubljenega gradbenega dovoljenja je agencija za okolje (Arso) pred dnevi zavrgla zahtevek prometnega ministrstva za izdajo okoljevarstvenega soglasja (OVS). Direktor Umarja Boštjan Vasle je pred kratkim navedel, da bi imel projekt gradnje drugega tira in posodobitve železnice podobno težo pri spodbujanju razvoja domačega gospodarstva, kot ga je imel avtocestni križ. Več na www.delo.si.

Nova priložnost za zadruge

Slaba organiziranost in nepovezanost sta ključni težavi slovenskega kmetijstva, v katerem bi moralo biti več možnosti tudi za poslovno uspešno zadružništvo. Tudi tako, ki bi si zmoglo postaviti ambiciozen cilj: ustanovitev in zagon lastnega trgovskega sistema. »Samo ambiciozni cilji so prava pot do uspeha in ta cilj je uresničljiv,« je prepričan minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki je izzval slovenske zadružnike na posvetu o dobrih primerih poslovanja zadrug iz Italije, Avstrije in Slovenije. Več na www.delo.si.

Rjav karton skriva nove parkomate

Z novim letom bodo parkirni prostori na Prulah, Mirju, delu Dunajske ceste pri Gospodarskem razstavišču in nekaterih bližnjih ulicah postali plačljivi. Ljubljanska parkirišča in tržnice so 61 parkomatov že postavili, a jih tudi takoj pokrili z rjavim kartonom, saj mora Mestna občina Ljubljana pred začetkom njihovega delovanja bližnjim stanovalcem razdeliti plačljive enoletne parkirne dovolilnice. Več na www.dnevnik.si.

Po Trnovem oskrbovana stanovanja še v Murglah

Po prvih šestdesetih oskrbovanih stanovanjih v sklopu Centra starejših občanov Trnovo je mestni javni stanovanjski sklad včeraj pridobil še dvanajst tovrstnih stanovanj v Murglah na Mokrški ulici. Stanovanja so gradili v javno-zasebnem partnerstvu s podjetjem Mijaks investicije, ki je dokončalo skupno 65 stanovanj. Preostalih 53 je po besedah direktorja Mijaks investicij Mihe Jarca že prodanih. Več na www.dnevnik.si.

Ljubljani manjka hotel prestižne verige

Turizem v Ljubljani se po katastrofalnih minulih dveh letih letos končno pobira. Pasji dnevi so mimo, pravijo hotelirji. Septembra so bili ljubljanski hoteli zasedeni v povprečju 81,5-odstotno, kar je za osem odstotkov več kot leto prej. Sloveniji in Ljubljani pa primanjkuje prepoznavnost. Pomanjkanje prepoznavnosti pa vodi v nezaupanje in tako je ljudi zelo težko prepričati v obisk, če o Sloveniji nimajo nikakršne predstave. Predvsem hotel znane prestižne verige, denimo Ritz, Sheraton ali Hyatt, bi mestu dvignil ugled in Ljubljano uvrstil med prepoznavne cilje. Več na www.dnevnik.si.

Za moščanskim dvorcem nova stanovanja

Podjetje Givo, lastnik dvorca Selo v Mostah, bi rad zahodni trakt dvorca nadzidal, mu dodal nov prizidek in za njim zgradil bloke z do 90 stanovanji. Osnutek prostorskega akta, ki ga bodo ljubljanski mestni svetniki obravnavali konec meseca, predvideva tudi gradnjo dveh prizidkov k vrtcu Angelce Ocepek, v katerih bosta predvidoma telovadnica in igralnica, na tem območju pa naj bi rešili tudi težave s parkiranjem. Več na www.dnevnik.si.

Grudnovo nabrežje nared za sprehode

Z včerajšnjim odprtjem prenovljenega dela Grudnovega nabrežja je Ljubljana dobila še eno sprehajalno pot ob Ljubljanici. Prenova dela nabrežja med Prulskim in Hradeckega mostom je javni zavod Turizem Ljubljana stala okoli 311.000 evrov, gradbena in ureditvena dela pa je od začetka letošnjega leta opravljalo podjetje Hidrotehnik. Ob sprehajalni poti so postavljene nove klopi, ob vsaki pa je zasajeno tudi sadno drevo in s tem vzpostavljen neke vrste sadni drevored, pojasnjujejo v Turizmu Ljubljana. Sadno drevje naj bi v času cvetenja in zorenja sadežev dajalo posebno noto posedanju ob koritu reke, s svojo senco pa naj bi drevesa v poletnih mesecih ponujala zavetje pred sončnimi žarki. Več na www.dnevnik.si.

Denar za džamijo obljubil katarski emir

Verski in kulturni center islamske skupnosti, v sklopu katerega bo zgrajena prva džamija v Sloveniji, je končno dobil svojo podobo – zamislil si jo je arhitekturni biro Bevk Perović arhitekti. Njihova idejno-projektna rešitev je bila izbrana kot najboljša izmed 44, ker je upoštevala izhodišča in zahteve natečajne naloge, je pojasnil ljubljanski podžupan in predsednik natečajne komisije Janez Koželj. Podžupan je ob tem poudaril, da je zmagovalna arhitekturna rešitev uskladila značilnosti islamske arhitekture s slovenskim arhitekturnim prostorom. Več na www.dnevnik.si.

Korak bliže umetniškim akademijam

Univerza v Ljubljani je z včerajšnjim podpisom pogodbe o prenosu lastništva zemljišča z države na univerzo naredila velik korak k novemu kompleksu umetniških akademij. S tem, ko je univerza postala lastnica zemljišča ob Roški cesti, kjer bodo stali novi prostori akademij, bo po besedah rektorja univerze Radovana Stanislava Pejovnika lažje pridobila še preostalih 500 kvadratnih metrov potrebnega zemljišča, ki je trenutno v lasti dvanajstih dedičev. Pejovnik napoveduje, da bo Univerza v Ljubljani v kratkem oddala vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, saj so pripravili že skoraj vso projektno dokumentacijo. Več na www.dnevnik.si.

Za mrežo kolesarskih poti in izposojevalnic koles

Center za razvoj Litija, ki med drugim skrbi tudi za spodbujanje turizma, se bo prihodnje leto lotil razvoja športnega turizma. Na območju srca Slovenije bodo namreč vzpostavili mrežo kolesarskih poti in izposojevalnic koles. Pri označevanju kolesarskih poti jim bodo pomagali predstavniki športnih društev in posamezniki, aktivni na področju kolesarstva, in že obstoječi turistični ponudniki v vseh občinah Razvojnega partnerstva središča Slovenije. Prvi cilj projekta je označiti trase, ki že obstajajo v posameznih občinah, in jih povezati v skupno zgodbo ter navezati na turistične znamenitosti in gostinsko ponudbo ob poti. Več na www.dnevnik.si.

Domača vas – nakupovalno središče slovenskih izdelkov

V Kranju nastaja novo nakupovalno središče, imenovano Domača vas, kjer bodo na voljo izključno slovenski pridelki, izdelki oziroma proizvodi. Gre za prvo tovrstno nakupovalno središče v Sloveniji, ki na pobudo gorenjskega podjetja Bioclean nastaja v prostorih nekdanjega Slovenijalesa na Primskovem. Od 3. decembra (otvoritev bo ob 10.00 uri) bo tako na enem mestu mogoče kupiti domače izdelke več kot 30 ponudnikov iz vse Slovenije – od hrane, glinenih in rokodelskih izdelkov, oblačil, nakita, igrač, obutve in celo kozmetike, obljubljajo organizatorji. Več na www.delo.si.

Najstarejši narodni dom propada, občina pa nič

Najstarejši narodni dom na Slovenskem kaže bolj klavrno podobo. Okna v zgornjih prostorih so polomljena, omet odpada, strešnike pred padcem na cesto zadržuje lesena ograda. Masivna vrata z dvema bronastima levjima glavama je edino, kar priča o zgodovinski slavi “Sokolskega doma”, kot mu pravijo Novomeščani. Kulturniki in umetniki so začeli na lastno pest urejati notranjost stavbe in v njej organizirati koncerte, razstave in projekcije. Več na www.dnevnik.si.

EPK brez osrednjega prizorišča

Zaradi pomanjkanja denarja organizatorji opustili misel o adaptaciji tovarniških hal TVT na Studencih. Prazni sesuti lokali, derutne­ ­fasade in opustošen interier­ nekdanje Velike kavarne oziroma­ Casinoja Maribor so osrednja prizorišča enega najpomembnejših programskih sklopov Evropske prestolnice kulture 2012. Ta podoba naj bi se kmalu spremenila, saj je po besedah programskega direktorja Mitje Čandra projekt Ključi mesta namenjen prav revitalizaciji mestnega središča, eden od osrednjih ciljev programa je, da noben zapuščen lokal v središču Maribora ne bi bil prazen. Več na www.delo.si.

Konec šale pri mariborski univerzijadi

“Univerzijada bo!” namerava delegacija Maribor v nedeljo zagotoviti vodstvu Mednarodne študentske športne zveze (FISU). Hkrati bodo funkcionarjem FISU predstavili močno okleščen spisek naložb za potrebe zimske študentske olimpijade, ki jo hoče januarja 2013 gostiti Maribor s partnerskima občinama Zreče in Ruše. Predstavljen račun, kdo bo večinsko plačal ta projekt pa bo – kot kaže – brez krčmarja, saj država zanj noče primakniti niti približno toliko denarja, kot si ga obetajo v Mariboru. Več na www.dnevnik.si.

Sesuta avtobusna postaja čaka odrešitelja

Ob zgraditvi leta 1989 so mnogi trdili, da je to najlepša avtobusna postaja v Evropi. Pred več kot dvema desetletjema dograjena stavba z značilno stekleno streho v obliki pahljače in ogromno uro na pročelju je v tistem času zares pomenila nekaj novega, modernega. Obisk postaje danes pa kmalu razkrije povsem drugačno podobo – streha je zanemarjena in umazana, že vrsto let se ne premaknejo električne stopnice, ki skozi podhod vodijo proti Sodni ulici, tudi sam podhod je v zanikrnem stanju. Prvega decembra naj bi koncesijo za upravljanje avtobusne postaje od Veolie Transport Štajerska prevzelo občinsko podjetje Marprom. Bo postaja končno spet zasijala kot pred dvema desetletjema? Več na www.vecer.com.

Kupca za Tkalski prehod (še) ni

“Če gospod ne razume, da rabimo ta priliv, da bo tudi on lahko dobil plačo, je to njegov problem,” se je mariborski župan Franc Kangler na zadnji seji mestnega sveta jezil nad Borisom Cizejem, glavnim producentom programskega sklopa EPK Ključi mesta, ko je v našem časniku opozoril, da občina iluzorno pričakuje, da bo prodala objekt na Tkalskem prehodu 4. V ta prostor bi sicer ustvarjalci EPK za eno leto umestili alternativno veleblagovnico. Več na www.vecer.com.

Na Trgu Leona Štuklja menjali drevesa, popravili luči

Zaradi poškodovanih krošenj in bolezni so delavci hortikulturnega podjetnika Borisa Brleka s Ptuja v torek menjali štiri drevesa na Trgu Leona Štuklja. Od skupaj 70 dreves, kolikor je bilo zasajenih v okviru razvpite obnove trga, je to zelo malo, ocenjuje Brlek, dobavitelj drevja in Nigradov podizvajalec. Simon Planinc iz mariborskega komunalnega podjetja Nigrad je dodal, da dela sodijo v garancijsko dobo po pogodbi za nabavo in zasaditev dreves v vrednosti 40 tisoč evrov. Več na www.vecer.com.

Kmete razburjajo protipoplavni ukrepi

Kmete v Spodnji Savinjski dolini je načrtovana gradnja suhih zadrževalnikov na Savinji in Bolski spravila v slabo voljo. Zaradi državnih načrtov za večjo poplavno varnost bodo izgubili 30 hektarjev njiv in 12 hektarjev zemljišč, poleg tega bodo morali skrajšati 25 hmeljskih žičnic. Ker bodo imeli omejene možnosti za kmetovanje, so na dveh javnih obravnavah zahtevali jasen odgovor, kako se jim bo država oddolžila in kakšen vpliv bodo imeli posegi na okolje. Več na www.dnevnik.si.

Avstrijci bi gradili vetrne elektrarne na Peci

O tem, ali vetrne elektrarne na Peci da ali ne, v teh dneh na Koroškem tako na naši kot avstrijski strani potekajo burne razprave. V torek so se župani in predstavniki občin Mežica, Črna, Dravograd, Prevalje in Ravne v avstrijski Suhi sestali tudi s predstavniki firme Alpswind, ki je investitor projekta, da bi o tem izvedeli kaj več. Sinoči pa so o tem na svoji seji razpravljali tudi mežiški svetniki. “Nismo izrecno proti gradnji vetrnic, želimo pa, da nam investitor pred začetkom gradnje predloži tudi presojo vplivov na okolje in da smo enakovredna stranka v postopku,” poudarja mežiški župan Dušan Krebel. Več na www.dnevnik.si.

Velika Polana: rekordne naložbe v deželi štorkelj

V petih letih so v razvoj vložili skoraj 8 milijonov evrov. Obnovili so tudi domačijo pisatelja Miška Kranjca. V tej podeželski prekmurski občini so v petih letih v urejanje komunalne infrastrukture, ohranjanje naravnega okolja in kulturne dediščine ter razvoj turizma vložili kar 7,833 milijona evrov. Več kot polovico denarja so pridobili na evropskih razpisih, največ s področja varovanja narave (Natura 2000) in ohranjanja naravne in kulturne dediščine. Več na www.delo.si.

Zavod za gozdove razhudil kolesarje

Z novimi območji za rekreacijo in turizem so želeli dovoliti izjeme za vožnjo zunaj gozdnih poti, a pri tem najbolj razjezili prav kolesarje. Zavod za gozdove Slovenije je ob pripravi novega desetletnega načrta za gospodarjenje z gozdovi predvidel tudi gozdna območja za rekreacijo in turizem. V prvem ne dovoljuje nobene turistične rabe, na drugem zgolj peš hojo, v tretjem vožnjo s kolesi in ježo po označenih vlakah. Nad pretežno oranžo obarvanim zemljevidom, ki z manjšimi izjemami dovoljuje zgolj hojo, so najbolj ogorčeni kolesarji in lokalne turistične organizacije s Posočja in Cerkljanskega. Izven poti bo po omenjenem predlogu kolesarjenje v Trenti skorajda nemogoče, na Cerkljanskem, kjer vse bolj stavijo na kolesarski turizem, so iz zemljevida izpadle že urejene in označene kolesarske poti. Več na www.dnevnik.si.

Finančni popravni izpit za prenovo piranskega mandrača

Kljub izteku roka za pridobitev nepovratnih sredstev pri obnovi piranskega mandrača je ministrstvo za kmetijstvo datum za posredovanje dokumentacije podaljšalo in povečalo možnosti črpanja evropskih sredstev. Na piranski občini sporočajo, da se trenutno končujejo rekonstrukcijska dela mandrača v smeri stavbe Gea Collegea. Šele po novem letu bodo opravili dela ob tej stavbi, ob tem pa se bo obnovila tudi kanalizacija, za kar bo potrebna dopolnitev gradbenega dovoljenja. Več na www.dnevnik.si.

Piranski mandrač ima dodatni mesec časa

Vse kaže, da je piranska občina za črpanje evropskega denarja pri obnovi mandrača dobila še eno možnost. Ministrstvo za kmetijstvo ji je podaljšalo datum za oddajo tretjega zahtevka za povračilo nepovratnih sredstev. Občina Piran je dobila še eno možnost, vendar je optimistična: do 20. decembra mora namreč opraviti čim več obnovitvenih del v mandraču, da bi lahko črpala dva milijona evropskega denarja. Več na www.primorske.si.

Nevestni lastniki psov bodo po novem lahko kaznovani

Lastnike in skrbnike psov, ki z javnih površin ne bodo odstranili pasjih iztrebkov, bo po novem v Občini Miren-Kostanjevica lahko doletela kazen v višini 100 evrov. Kot ugotavljajo v občini, se je število psov v zadnjem času izredno povečalo, lastniki štirinožcev pa na javnih površinah ne odstranjujejo njihovih iztrebkov. Nov občinski odlok o obveznih ravnanjih lastnikov in skrbnikov psov, ki so ga občinski svetniki potrdili v torek, določa, da morajo lastniki psov z javnih površin sproti odstranjevati pasje iztrebke. Občina bo v šestih mesecih na javnih mestih postavila najmanj pet stojal z vrečkami ter koše za iztrebke in bo tudi zagotovila tedensko nameščanje vrečk in praznjenje košev. Več na www.primorske.si.

Evropa bo dobila svojo Amazonko

Ohranjanje rek: Čezmejni biosferni rezervat Mura–Drava–Donava naj bi Unesco razglasil že v letu 2013. Pred kratkim so se na prvem sestanku mednarodne delovne skupine in koordinacijskega odbora za ustanovitev Unescovega čezmejnega biosfernega rezervata Mura–Drava–Donava srečali predstavniki nevladnih organizacij iz Avstrije, Madžarske, Slovenije, Hrvaške in Srbije ter začeli pripravljati vse potrebno za ustanovitev rezervata. Kakšnih petdeset strokovnjakov za varstvo narave in predstavnikov vlad je začelo uresničevati deklaracijo o nameri za ustanovitev rezervata, ki so jo letos spomladi na Madžarskem podpisali pristojni ministri iz naštetih petih držav. Ustanovitev rezervata torej ni več dvomljiva, odslej bo vprašanje le, kdaj se bo to zgodilo in za kolikšno stopnjo zaščite dragocenega rečnega prostora se bo dogovorilo vseh pet držav, skupaj s Slovenijo. Več na www.delo.si.

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri