Enotna potniška vozovnica: Potnik si bo izbral tako kombinacijo, ki mu bo časovno ustrezala
Končni cilj projekta integriranega javnega potniškega prometa je preprosto in tekoče potovanje iz kraja A na točno določeno mesto v kraju B z enotno vozovnico, usklajenimi voznimi redi in z različnimi prevoznimi sredstvi – od mestnih in medkrajevnih avtobusov do vlakov. Danes je Slovenija po uporabi javnih prevoznih sredstev povsem na evropskem repu. Na drugi strani je motorizacija po izgradnji avtocest leta 2009 s 517 osebnimi avtomobili na 1000 prebivalcev v samem evropskem vrhu. Z javnimi prevoznimi sredstvi pa se vozi vedno manj potnikov; po strmoglavljenju ob osamosvojitvi so za primerjavo primerni podatki med letoma 1992 in 2010. Več na www.delo.si.
Večina strank je le za obdavčitev luksuza
Večina se strinja z obdavčenjem nepremičnin, ki ne služijo stanovanjski rabi in ki predstavljajo luksuz. O uvedbi davka na nepremičnine so razmišljale že vse dosedanje vlade, vendar si tega javno niso upale napovedati. Šele Pahorjeva vlada je pripravila osnutek zakona, ki ji ga vse do svojega konca ni uspelo uskladiti. Več na www.delo.si.
Slovenska cesta je zaradi tako imenovanega učinka kanjona ena najbolj onesnaženih v Ljubljani. Prihodnje leto naj bi jo zaprli za promet. Glavni krivec za ljubljansko onesnaženje je promet. Po nekaterih podatkih naj bi bil odgovoren za približno 70 odstotkov vseh emisij trdnih delcev. Zato je ključno zmanjšanje količine prometa. Mestna oblast je že sprejela nekaj ukrepov, ki gredo v to smer, na primer zaprtje središča mesta za promet in gradnja tako imenovanih Park & Ride parkirišč ob obvoznici, kjer lahko dnevni migranti poceni parkirajo avto in se v mesto odpeljejo z avtobusom. Hkrati pa napoveduje tudi poteze, ki pri številnih zbujajo dvome o pozitivnem učinku na količino prometa v mestu, kot sta gradnja parkirnih hiš v središču mesta in širitev mestnih vpadnic. Več na www.mladina.si.
Strel v koleno – Ljubljanska občina bo izničila vse pozitivne pridobitve javnega prometa zadnjih let
Res je, da se storitve LPP praktično niso podražile že osem let, razen vmesne malenkostne zaokrožitve navzgor ob uvedbi evra. Res je, da so se od zadnje podražitve leta 2004 cene goriva zvišale za skoraj 80 odstotkov. Prav tako je res, da se je po novem z enkratno vozovnico mogoče voziti 90 minut z neomejenim prestopanjem, kar zagotovo pomeni precejšnjo izgubo prihodka iz naslova enkratnih vozovnic, zaradi te ugodnosti pa tudi manjšo prodajo terminskih vozovnic. A hkrati je res, da je prav uvedba Urbane in zgoraj opisanih ugodnosti v Ljubljani prvič po desetih letih spodbudila povečanje uporabe javnega prevoza. Ta je postal cenovno ugoden, relativno hiter, s prikazovalniki časa prihodov avtobusov bolj udoben in manj stresen. Napovedana podražitev utegne vse pridobitve izničiti. Več na www.mladina.si.
LPP: Gre za 50-odstotno uskladitev cen
Cilj je potnike prepričati o nakupu mesečne vozovnice. Ali je podražitev na mestu, bodo svetniki odločali konec novembra. V Javnem holdingu Ljubljana in Ljubljanskem potniškem prometu so zgroženi nad bombastičnimi novinarskimi prispevki o predlagani 50-odstotni podražitvi vozovnic za mestne avtobuse. Kot je poudarila direktorica holdinga Zdenka Grozde, predlagane spremembe cene vozovnice z današnjih 80 centov na 1,2 evra ne moremo razumeti kot dviga cene, še manj pa kot podražitve, temveč zgolj kot uskladitev cen na raven iz leta 2004. “Izraz dvig cen javnega potniškega prometa ni pravilen in ga ne uporabljamo,” je zbranim novinarjem razložila Grozdetova. Več na www.dnevnik.si.
Eko reli: Je varnejša vožnja tudi varčnejša?
V ljubljanskem parku Tivoli se je včeraj na pot podala karavana 24 vozil, ki bo v okviru Eko relija društva Planet Zemlja preverjala, ali je varna vožnja res varčna in s tem okolju prijaznejša. Udeležence so včeraj na pot pospremili predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, minister za okolje Roko Žarnić in ljubljanski župan Zoran Janković. Več na www.dnevnik.si.
Stanovanja v Celovških dvorih kmalu naprodaj
Z včerajšnjim dnem je začela delovati spletna stran www.celovskidvori.eu, prek katere so se začele aktivnosti za prodajo stanovanj podjetja v stečaju Vegrad AN v soseski Celovški dvori v Šiški. Trenutno si lahko kupci rezervirajo oglede posameznih stanovanj, v kratkem pa se pričakuje tudi uradna objava za zbiranje ponudb, čakajo le še na izdajo sklepa sodišča. Izhodiščne cene, ki jih je predlagal stečajni upravitelj Vegrada, so med 2000 in 2500 evri za kvadratni meter. Več na www.dnevnik.si.
Tržnica na Pogačarjevem trgu: kdor prej pride, prej melje
Na Pogačarjevem trgu je trenutno postavljenih 50 lesenih stojnic, od tega jih je 27 namenjenih eko kmetijskim pridelovalcem. Čeprav med tednom, še posebno v zimskem času, večina izmed teh stojnic sameva, pa je v soboto slika povsem drugačna. Trgovci opozarjajo, da je v zadnjih dveh letih zanimanje za sobotno prodajo na ljubljanski tržnici tako naraslo, da so vse stojnice zasedene že ob četrti uri zjutraj. Trgovci, ki želijo ob sobotah prodajati svoje izdelke na tem delu ljubljanske tržnice, se morajo v vrsto postaviti že ob enih zjutraj. Več na www.dnevnik.si.
Ljubljana med finalisti za nagrado za dostopnost v mestu
Mestna občina Ljubljana se je septembra 2011 prijavila na javni natečaj evropske komisije za nagrado za dostopnost za osebe z oviranostmi Access City Award 2012 in bila izmed 114 prijavljenih mest iz 23 držav EU sprejeta v finalni izbor osmih evropskih mest. Access City Award je iniciativa evropske komisije, zasnovana z namenom izpostaviti in nagraditi mesta z več kot 50.000 prebivalci, ki sistematično načrtujejo in izvajajo ukrepe za izboljšanje dostopnosti urbanega okolja osebam z oviranostmi na štirih ključnih področjih, in sicer: grajeno okolje in javni prostor v mestu, javni prevoz in s tem povezana infrastruktura, informiranje in komuniciranje, objekti v javni rabi in javne storitve. Več na www.dnevnik.si.
Včeraj je po več kot enomesečni zapori po Roški cesti ponovno stekel promet. Cesta, ki je bila na odseku med Zemljemersko ulico in Poljansko cesto zaradi gradnje infrastrukture in rekonstrukcije križišča zaprta vse od 15. oktobra, je zdaj popolnoma prevozna, so sporočili z Mestne občine Ljubljana (MOL). Medtem ko promet poteka nemoteno, pa bodo morali potniki Ljubljanskega potniškega prometa na ponovno vzpostavitev redne linije 11 še nekoliko počakati. Avtobusi bodo še nekaj dni vozili po obvozu, ki je speljan po Rozmanovi, Poljanski, skozi predor pod gradom in po Karlovški cesti. Na MOL zagotavljajo, da bo linija brez obvoza vzpostavljena takoj, ko bodo uredili postajališči. Dela bodo predvidoma končana že v prihodnjih dneh. Več na www.dnevnik.si.
Oskrbovana stanovanja v Trnovem in Murglah
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je na svoji spletni strani objavil razpis za najem oskrbovanih stanovanj. Oskrbovana stanovanja so namenjena starostno in invalidsko upokojenim ljudem, navadno starejšim od 65 let, ki pa so z organizirano pomočjo sposobni ohranjati samostojnost v bivalnem okolju, torej ne potrebujejo oskrbe v domu. Najemnina za oskrbovana stanovanja se določa glede na višino neprofitne najemnine, ki pa se jo prav tako določa v skladu s predpisi. Najemniki lahko hkrati uveljavljajo pravico do subvencioniranja najemnine. Mesečna najemnina za garsonjero bo sicer približno 120 evrov, za enosobno stanovanje okoli 160 evrov, za dvosobno stanovanje okoli 200 evrov, za dvoinpolsobno pa približno 320 evrov. Več na www.delo.si.
Za dvorcem Selo v Mostah objekt z 90 stanovanji
Givo Real se je odpovedal stolpnicama, a zato v večstanovanjskem objektu za tretjino povečal število stanovanj. Namesto dveh visokih stolpnic s 70 stanovanji v začelju dvorca Selo v Mostah zdaj zasebno podjetje Givo Real na tem degradiranem območju načrtuje 90 stanovanj v bistveno nižji večstanovanjski zazidavi. To je ključna sprememba načrta, ki jo bo konec meseca kot drugič dopolnjen osnutek podrobnega občinskega prostorskega načrta (OPPN) obravnaval mestni svet. Investitor je precej upošteval pripombe, ki jih je januarja letos soglasno pripravil mestni odbor za urejanje prostora in urbanizem. Več na www.delo.si.
Bo četrti razpis uspešnejši kot njegovi predhodniki?
Mestna občina Ljubljana je objavila že tri javne razpise za oddajo gostinskega lokala na Špici, a zanimanja gostincev ni bilo. Ob zaključku vseh treh razpisov niso prejeli niti ene ponudbe, čeprav so v primerjavi s prvim razpisom na tretjem izhodiščno ceno najema znižali s 6000 na 1940 evrov na mesec. Kljub temu pa pristojnim na oddelku za ravnanje z nepremičninami trije neuspešni razpisi niso vzeli optimizma, saj naj bi predvidoma še ta mesec objavili že četrtega. Na mestni občini pripisujejo nezanimanje gostincev nestabilnemu gospodarskemu stanju. Več na www.dnevnik.si.
Bellevue iz luksemburških v jordanske roke
Lastnik hotela ni več luksemburška podružnica Mawareda, ampak njen lastnik, investicijski sklad jordanskih oboroženih sil. Če bi se lastniki propadajočega hotela Bellevue z njegovo obnovo ukvarjali pol toliko kot s prelaganjem poslovnih deležev z enega na drugo podjetje, bi v Tivoliju že zdavnaj goste sprejemal eden lepših hotelov v Sloveniji. S tako prakso je začela družba Študentski servis Maribor, ki je maja 2009 nepremičnino prenesla na novo podjetje Kamil, to pa čez dva meseca prodala jordanskemu Mawaredu. Več na www.dnevnik.si.
Namesto klavnice škofjeloške Križanke?
Po obsegu največja slovenska klavnica v staro mestno jedro srednjeveškega mesta res ne sodi. A klavnica na sotočju obeh Sor bo tam še vsaj pet let, če ne še kakšno leto dlje. Želja občine in klavnice po preselitvi v industrijsko cono na Trati je sicer skupna, dogovori in pogajanja o menjavi zemljišč pa dolgotrajna in naporna. Dejstvo pa je, da prej ali slej ob vstopu v Škofjo Loko na izjemno zanimivi in vitalni lokaciji klavnice ne bo več. Prav je, da se občinski načrtovalci skupaj z meščani že zdaj odločijo, kakšne vsebine si na tem delu mesta želijo. Več na www.dnevnik.si.
Varuhinja na Jesenicah o prostorskih in stanovanjskih težavah
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek – Travnik je na današnjem poslovanju v občini Jesenice opazila podobne probleme kot drugod v Sloveniji, od zamude pri sprejemanju prostorskega načrta do stanovanjske problematike, ki postaja vse hujša v vsej državi. Svoje zgodbe pa so ji predstavili tudi izbrisani. Varuhinja je tokrat drugič v svojem mandatu poslovala na Jesenicah, kjer ji je svoje težave predstavilo osem posameznikov. Izstopale so predvsem prostorske zadeve, vezane na različna vprašanja od ogroženosti pred naravnimi nesrečami do posebnih režimov glede ceste, je varuhinja pojasnila na novinarski konferenci. Več na www.dnevnik.si.
Oživitvi Tavčarjevega dvorca Visoko slabo kaže
Finančne težave podjetja Hosting in splošna gospodarska kriza zamrznili projekt gradnje turističnega kompleksa Visoko. Rojaki znamenitega slovenskega pisatelja, politika, župana, odvetnika, časnikarja, gospodarstvenika in bančnika Ivana Tavčarja, ki se je rodil pred 160 leti v Poljanah, so še enkrat več zaskrbljeni nad usodo njegovega veličastnega dvorca na Visokem, kjer se je odvijala Visoška kronika in kjer je pisatelj tudi pokopan. Potem ko so v zadnjih desetletjih propadli načrti o šoli za sindikalne voditelje še globoko v socialističnih časih do šole za ravnatelje, konjskega centra, duhovnega središča in kulinarične hiše, je zaradi finančnih težav podjetja Hosting in splošne gospodarske krize zamrznjen projekt oživitve dvorca v turistični center s hoteli, bazeni, kongresnimi dvoranami, igrišči, apartmaji, cesto in mostom. Več na www.dnevnik.si.
Lokacija TVT Boris Kidrič padla v vodo?
Po včerajšnjih izjavah mariborskega podžupana Janeza Ujčiča in poslanke Socialnih demokratov Majde Potrate so možnosti, da bi ena od hal bivše TVT Boris Kidrič postala osrednje prizorišče Evropske prestolnice kulture (EPK), skorajda nične. Poldrugega milijona, s katerim bi dvorana gostila najeminentnejše dogodke v letu 2012, nimata niti Zavod EPK niti mariborska občina, vlada pa dodatnega denarja za prizorišče ne bo dala. Več na www.vecer.com.
Mariborsko belo cono povečali za 197 plačljivih parkirišč
Medtem ko so letošnji proračunski prihodki Mestne občine Maribor globoko pod načrtovanimi zneski, je dobičkonosnost širitve plačljivih parkirnih območij krepko presegla pričakovanja. Prihodki iz naslova parkirnin bodo v prihodnje še višji, saj so občinarji tako imenovano belo cono zdaj povečali za dodatnih 197 plačljivih parkirnih mest. Več na www.dnevnik.si.
ANKETA : “Avtomobile takoj umakniti iz centra mesta!”
Po novem bo za parkiranje na območju Aškerčeve ulice in delih Kersnikove, Cankarjeve, Prešernove ulice in Ulice heroja Staneta, prav tako pa na parkirišču Ribniške ulice pri gostišču Pri treh ribnikih za uro parkiranja treba odšteti 80 centov. Stanovalci s stalnim prebivališčem na tem območju lahko pridobijo dovolilnico, ki stane 144 evrov in velja dve leti, a parkirnega mesta ne zagotavlja. Mnenja o novih plačljivih parkirnih mestih so mešana, mimoidoči pa se v večini zavedajo, da gre za način reševanja širše problematike v središču mesta. Več na www.vecer.com.
Za univerzijado se bo gradilo zadnji hip
Število športnih objektov, ki bi jih v Mariboru zgradili za univerzijado, se je znova zmanjšalo; denar zanje bo šele v letih 2012 in 2013. Eno od prizorišč univerzijade bo tudi dvorana Lukna, če bo ustrezala zahtevam. Ali je dvorana Lukna primerna, da bi v njej za potrebe zimske univerzijade, ki jo bo Maribor gostil v začetku leta 2013, uredili ledno ploskev, na njej pa hitrostno in umetnostno drsanje, so včeraj preverjali arhitekti, predstavnik projektne pisarne Mestne občine Maribor in drugi, ki bodo skrbeli za tehnično izvedbo disciplin. Več na www.vecer.com.
Gradnja naj bi se kmalu pričela
Po odločitvi Mestne občine Maribor (MOM), da pod eno streho združi Maks in Umetnostno galerijo Maribor, so temeljni kamen na Ruški cesti položili 25. oktobra. V prihodnjih dneh naj bi se stvari na Ruški cesti le pričele premikati. Kljub zamudam naj bi bila nova UGM odprta jeseni 2012, čeprav črpanje evropskih sredstev letos ni več mogoče. Več na www.vecer.com.
Vse večja popularnost koles z električnim motorjem v zahodni Evropi, kjer jih je med prodanimi kar od 15 do 25 odstotkov in za katero Slovenija močno zaostaja, je glavno vodilo podjetja Luluscooter, ki je pred dnevi v Mariboru predstavilo nekaj novih modelov električnih koles za vsakdanjo in profesionalno rabo (pošta, razvoz manjšega tovora …). Nikolas Jošt, direktor podjetja N. H. Jost, ki je z znamko Luluscooter in skupino ViaVerde distributer električnih koles za Štajersko, pravi, da kolo ni več zgolj sredstvo za rekreacijo, ampak se lahko z njim vozimo v službo ali po nakupih, saj omogoča enostavno ravnanje in je praktično. Za polnjenje baterije električnega kolesa je mogoče uporabiti domačo vtičnico. Več na www.vecer.com.
Slomškov trg kot italijanska “piazza”
Obnova mariborske univerze je bila Podreccov vidnejši projekt v Mariboru, ki mu je kasneje prinesel tudi projektiranje nove medicinske fakultete. Je pa njegov biro Atelier Podrecca leta 1995 zmagal na arhitekturnem natečaju za obnovo mariborskega Slomškovega trga, vendar je rešitev zaradi predvidene sečnje dreves v javnosti dvignila precej prahu. Po mnenju Podrecce so javnomnenjski voditelji ustvarili napačno informacijo o njegovi arhitekturni rešitvi. Več na www.vecer.com.
Brisanje arhitekturnega madeža
Nekdaj eminentni mariborski hotel Slavija, ki je bil zaprt več kot deset let, novi lastnik preureja v poslovno-gostinsko stavbo. Ko bo Renato Hlade, direktor in lastnik Gokopa, zmogel pridobiti tudi ustrezno gradbeno dovoljenje, bo pomlajeno Slavijo nadzidal za dve nadstropji. Prenova nekdanjega hotela Slavija poteka po idejnih zasnovah arhitektov Andreja Žižka in Kaje Pogačar iz Maribora. “Nadgrajena Slavija bo najbolj spektakularna razgledna točka v mestu,” poudarja Žižek. Stolpnico ob mariborski Titovi cesti bodo fizično ločili od nekdanje hotelske restavracije, fasado poslopja pa bodo preoblekli s sivimi aluminijastimi ploščami. Več na www.dnevnik.si.
Račun za najemnino pretresel kulturnike
Kulturne ustvarjalce iz Hiše kulture Celje je pred kratkim neprijetno presenetila odločitev celjske mestne občine, da jim bo najem dvorane Narodnega doma zaračunavala po tržni ceni. Ko so izvedeli, da morajo za dvorano, v kateri so imeli v dobrem mesecu štiri koncerte, odšteti nekaj več kot 2000 evrov, so bili nezadovoljni in tudi zaskrbljeni, saj jim je od zaslužka od pobranih vstopnic ostalo v dobrem samo še okoli 500 evrov. Gregor Deleja, ki je vodja projektov Hiše kulture Celje, sicer pa profesor glasbe na Gimnaziji Celje center, odkrito pravi, da je od občine pričakoval večjo podporo, saj gre vendar za vrhunske kulturne ustvarjalce. Več na www.dnevnik.si.
Končno načrti za ukrotitev podivjane reke Savinje
Po več kot 20 letih obljub kaže, da se Spodnji Savinjski dolini, Celju in Laškemu obeta zaščita pred poplavami. Do leta 2020 bi lahko nevarnost uničujočih poplav v porečju Savinje, predvsem med Vranskim in Preboldom ter Žalcem in Celjem na zahodu in dolvodno v Laškem, močno zmanjšali. Zadrževalnike za visoke vode bo na 600 hektarih mogoče zgraditi, če bo EU zagotovila denar in občani ne bodo nasprotovali državnim načrtom. Na Upravi za upravljanje z vodami Celje so že po veliki poplavi leta 1998 povedali, da bi lahko poplave v Savinjski dolini in naprej proti Savi bolj učinkovito ukrotili z ureditvijo razlivnih površin ali zadrževalnikov visokih voda v Spodnji Savinjski dolini. Več na www.delo.si.
Koroško zadrugo dajali za zgled, nato pa onemogočili
Mobilno trgovino LAS MDD, ki so jo v starodobnem citroënovem tovornjačku iz leta 1973 uredili pred dvema letoma, nato pa vozili izdelke po Koroškem, bodo verjetno morali prodati. Zadrugo LAS Mislinjske in Dravske doline (LAS MDD) je kmetijsko ministrstvo zaradi njene organiziranosti in pristopa k razvoju podeželja od ustanovitve leta 2007 dajalo za zgled, zdaj pa so jih s spremembo uredbe o financiranju povsem onemogočili. LAS MDD kot nosilec projektov namreč ne more več dobiti denarja za njihovo izvajanje, odpustili so že štiri sodelavce, na današnjem sestanku z župani sodelujočih občin pa bodo sprejeli sanacijski program. Projektov, ki so jih že začeli, namreč ne smejo prekiniti pred letom 2013. Več na www.delo.si.
Luka Koper med prijaznejšimi pristanišči v Evropi
Luka Koper se je tudi letos udeležila tekmovanja za nagrado Združenja evropskih pomorskih pristanišč (ESPO), s katero želijo spodbuditi pristanišča na stari celini, da postanejo bolj prijazna in odprta do lokalnih prebivalcev. Nagrado je prejel švedski Stockholm, med finalisti sta bila še Luka Koper in grška luka Thessaloniki. Več na www.dnevnik.si.
Mladinski center ne bo le za mladino
Čeprav je Vrtojba pred kratkim dobila sodoben mladinski center, se v njem redne dejavnosti še ne dogajajo, pa tudi zavod KŠTM z njim ne bo upravljal. Kdo ga bo uporabljal, odloča uprava občine, pravi župan Milan Turk. Mladim bi pri PTP zagotovili prostor za druženje. Več na www.primorske.si.
Koprčani čakajo nova stanovanja
Na območju Mestne občine Koper so pod okriljem javnega stanovanjskega sklada v preteklih letih zgradili približno 250 neprofitnih stanovanj. Povpraševanje po dodatnih stanovanjskih enotah pa ne pojenja. Zato v občini načrtujejo, da bi v prihodnje za uresničitev teh projektov namenili lokacijo ob Dolinski cesti v Olmu in območje v Ankaranu za Regentovo ulico. Direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Koper (MOK) Darko Kavre je pojasnil, da bi že danes lahko razdelili ključe 150 ali 200 neprofitnih najemnih stanovanj, saj si nekatere družine le na tak način lahko rešijo pereče stanovanjske težave. Več na www.primorske.si.
Kampolin: še več zelenja in povezovalnih poti
Načrte za pozidavo hudourniške grape med Podvozno in Vojkovo ulico v Luciji so še enkrat dopolnili. Tokrat jih je v roke vzela krajinska arhitektka Romana Kačič, ki je v prostor vrisala še več zelenja in povezovalnih poti. Predstavniki civilne pobude namreč vztrajajo, da bi bila pozidava zelenega območja v neposredni bližini njihovih domov neustrezna, saj je potrebno po konvenciji v občini zaščititi čim več zelenih površin. Moti jih tudi višina novih objektov, ki bi jim tako zastirali pogled na morje. Predvsem pa so prepričani, da je območje geološko neprimerno za gradnjo, saj pod svojim površjem skriva vodne vire. Župan je poudaril, da je sprejemanje prostorskega akta za Kampolin še vedno v postopku razprave in da ni nič dokončno. Več na www.primorske.si.
Sklad stavi na nakup stanovanj
V dobrem mesecu bo 15 od 196 prosilcev s prednostne liste novogoriškega stanovanjskega sklada dobilo stanovanja, ki jih sklad kupuje v teh dneh. Pogajanja s podjetjema Atlantikum in Krožišče o javno zasebnem partnerstvu pri gradnji novih stanovanj se vlečejo, zato v skladu stavijo na nakup stanovanj. Več na www.primorske.si.
Na izolskem podeželju padajo črne gradnje
Na Maliji in v Cetorah sta ta mesec padli dve črni gradnji. Montažni objekt na Maliji je lastnik odstranil sam, počitniški objekt v Cetorah pa so odstranili prisilno, z izvršbo. Odstranitev črnih gradenj je rezultat poostrenega nadzora inšpekcijskih služb na območju izolske občine, ki so ga napovedali oktobra. Tedaj so se predstavniki občine, občinskega inšpektorata, KS Korte, inšpektorata za okolje in prostor ter inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano dogovorili, da bodo inšpekcijske službe poostrile nadzor nad neupravičeno uporabo kmetijskih zemljišč in kaznovale kršitelje. Črnograditelje in tiste, ki nezakonito odlagajo odpadke na divjih odlagališčih v občini. Več na www.primorske.si.
Volno za ekološko hišo pral v Avstriji
Skrb za okolje je za našo prihodnost nujna, postaja pa tudi dober posel na različnih področjih. Primož Krišelj ima ekološko kmetijo in novo hišo je zgradil v tem duhu: z naravnimi materiali. Za polnilo lesenih sten je uporabil – volno lastnih ovac. Več na www.dnevnik.si.