Arhitektura v zadnjem času vedno bolj postaja zgolj sekvenca podob, ki naj bi nas navduševale, osupnile, presenetile. Vendar pa ustvarjanje, pa naj bo arhitekturno ali umetniško, ne more imeti zgolj vizualnih ali formalnih temeljev. Kreiramo vedno v odnosu do nečesa ali z nečim, kar je v tistem trenutku še abstraktno in potem to materializiramo z veščino, ki smo jo pridobili ali jo še pridobivamo kot arhitekti. Pomembno je, da arhitekturo ne le gledamo in delamo, ampak da o njej vedno znova premišljujemo, saj smo s tem že na poti k njeni kreaciji. Tukaj nastopi beseda, ne le kot neizogibno sredstvo naših misli in kot sredstvo izražanja in komunikacije, pač pa kot možnost drugačne vezi med vizualnim in miselnim, možnost analize in samoanalize ter možnost spoznavanja sveta okoli nas.
Sodobni študent arhitekture je ‘vizualni tip’, v knjigah in revijah pregleda fotografije projektov, včasih še tloris kakšne znane arhitekture, pisanje in branje pa raje prepusti tistim, ki naj bi se s tem ukvarjali. Če zreduciramo arhitekturo zgolj na lepo fotografijo in arhitektovo dejavnost zgolj na risanje privlačnih podob, smo razvrednotili bistveno vrednost, ki jo ima arhitektura, ki nas pritegne in gane, ki postavlja vprašanja in odpira nove prostore. Ko se odpovemo razmišljanju o arhitekturi in posledično razmišljanju o svetu, umetnosti, filozofiji, znanosti… se odpovemo ne le arhitekturi kot soustvarjalki našega družbenega vsakdana, ampak tudi kot tisti sferi umetnosti, ki lahko na tako svojstven in kompleksen način materializira ideje o bivanju.
Zavedamo se, da smo kot študentje Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani soodgovorni za razvoj prostora okoli nas, zato smo v želji, da naredimo korak k reševanju problemov, ustanovili Umetniško izobraževalno društvo Praznine.
Oktobra smo izdali prvo številko glasila Praznine, v katerem skušamo arhitekturo vpeti v širši umetniški, miselni, bivanjski, družbeni in kulturni kontekst. Širino reviji dajejo prispevki s področja umetnosti, filozofije in znanosti. Ob pisanju se želimo učiti, kako na bivanjsko tematiko pogledati čim bolj večplastno. Beremo, raziskujemo in pišemo v želji, da bi napravili korak bližje k razumevanju in oblikovanju našega okolja.
