Nevladniki so se odločili združeno pritisniti na stranke, ki bodo kandidirale na decembrskih volitvah, in jih pozvati, naj ne le z vidika mandatarskih štirih let, temveč s pogledom v vsaj nekaj desetletij oddaljeno prihodnost pretehtajo, kaj Slovenija potrebuje. Pri tem ne dvomijo, da lahko matematika plusov in minusov pri preverjanju dolgoročnih učinkov posameznih ukrepov vodi le do enega odgovora: do trajnostne politike, ki probleme rešuje z gospodarskega, socialnega in okoljskega vidika hkrati. Več na www.dnevnik.si.
Do manjkajočih milijonov s prodajo nepremičnin
MOL se poskuša znebiti starih stanovanj, garaž in poslovnih prostorov, prodaja pa tudi več zlata vrednih parcel. Mestna občina Ljubljana tudi letos nadaljuje politiko pospešene razprodaje svojih nepremičnin. To dokazuje pred kratkim sprejet dopolnjen letni načrt. Na seznamu za prodajo ali menjavo je skoraj 300 parcel, 76 stavb, štiri počitniška stanovanja in 64 stanovanj, sob ter solastniških deležev. Več na www.delo.si.
MOL pri urejanju zelenih površin
na repu evropskih prestolnic
Čiščenje zelenic v drugem planu: Snaga zaradi premalo denarja krči obseg del. »Na podlagi ocene vzdrževanja javnih zelenih površin na območju MOL, ki jo je izdelal LUZ, d. d., žal ugotavljamo, da Ljubljana v primerjavi z nekaterimi prestolnicami držav EU namenja najmanj sredstev za urejanje in čiščenje javnih zelenih površin.« To je ena glavnih ugotovitev iz letnega poročila javnega podjetja Snaga za preteklo leto, povezana z vzdrževanjem lepe podobe mesta.Za drevje najmanj: V okviru urejanja in čiščenja javnih zelenih površin je MOL leta 2010 največ denarja, skoraj 34 odstotkov, namenila za urejanje in čiščenje parkov, 19,2 odstotka za urejanje otroških igrišč, 15,3 odstotka za vzdrževanje mestnega drevja, 31,6 odstotka pa za vzdrževanje drugih javnih površin. Več na www.delo.si.
Do invalidov (še) neprijazno Gallusovo nabrežje
Na Gallusovem nabrežju bo klančina za gibalno ovirane urejena do konca leta, obljubljajo v mestni upravi. V glavnem mestu, ki je že skoraj dve leti med občinami z listino Občina po meri invalidov, so še vedno kraji, kamor prebivalci na vozičkih ne morejo ali pa jim uspe z veliko težavo. Opozorili so nas, da na Gallusovem nabrežju še ni urejene klančine. Ljubljana je sicer po mnenju gibalno oviranih invalidov daleč najbolj napredovala v prilagoditvah dostopnosti. Pa vendar imajo na Gallusovem nabrežju velike težave, ker tam ni urejene klančine, ki bi jim olajšala dostop. Več na www.delo.si.
Jeza in slaba volja zaradi podražitve LPP
Napovedana tudi 50-odstotna podražitev voženj in vozovnic v ljubljanskem mestnem prometu povzroča slabo voljo tudi med strankami v glavnem mestu. Za Miho Jazbinška (Zeleni Slovenija) je napovedana podražitev »škandal«. To pojasnjuje z dejstvom, »da mestni svet tako ali tako nima nikakršnega vpliva na dogajanje, povezano z mestnim prometom, saj se vse dogaja v trikotniku javno podjetje–holding–župan«. Vse dokler mestni svet ne bo »igral aktivne vloge pri delovanju ljubljanskega potniškega prometa, dotlej bo tudi takšna podražitev le škandal,« še pravi Jazbinšek. Več na www.delo.si.
Naročanje in čakanje taksija je lahko precej neprijetna izkušnja za potnike, ki potrebujejo hiter prevoz, zato si je skupina mladih slovenskih inovatorjev zamislila nov in enostavnejši način, kako si zagotoviti prevoz s taksijem. Ustvarili so prvo mobilno aplikacijo za iskanje taksijev z imenom Kjesitaksi, ki omogoča naročanje taksijev brez telefonskih številk, dober pregled nad konkurenco in primerjavo cen različnih ponudnikov. “Ljubljana je le začetek, saj smo že v procesu širitve na Celje, sledila pa bodo tudi ostala večja slovenska mesta,” pravi vodja projekta Matej Peršolja in dodaja, da ima ta novost na slovenskem trgu tudi številne prednosti za taksiste, saj na ta način klice prejemajo neposredno, povečujejo prepoznavnost in imajo tudi nižje stroške poslovanja. Več na www.dnevnik.si.
Z ladjico po Ljubljanici tudi pozimi
Na Ljubljanici vsako leto več plovil, letos je bogatejša za dve leseni ladjici. Večina ladjic, ki v času turistične sezone plujejo po Ljubljanici, je plovbe sicer končala s koncem oktobra, vendar dogajanje na reki kljub temu ni popolnoma zamrlo. Nekatere ladjice so namreč v zimskem času pokrite in ogrevane. Najnovejša med njimi, iz macesnovega lesa izdelana ladjica Ljubljanica, je prvič izplula v mesecu septembru. Z barko, ki na krov sprejme do 48 oseb, si lahko potniki čez dan ogledajo znamenitosti Ljubljane iz žabje perspektive, zvečer pa je ladjico Ljubljanica mogoče najeti za zasebne zabave. Trenutno je ladjica privezana na Bregu pod Novim trgom, od koder izpluje vsako polno uro in potnike počasi prepelje skozi središče mesta. Vožnja traja 50 minut, zanjo pa je treba odšteti deset evrov na osebo. “Glede na letni čas sem z odzivom ljudi zelo zadovoljen. Za zdaj je bilo veliko domačih potnikov, predvsem tistih, ki so si barko prišli ogledat iz radovednosti,” je zadovoljstvo po prvih mesecih obratovanja izrazil Anže Logar, lastnik podjetja Lakecraft, ki je ladjico Ljubljanica izdelalo. Več na www.dnevnik.si.
Cankarjevemu domu je treba vrniti originalno arhitekturno podobo
V Galeriji Kresija je od minule srede na ogled razstava “Vizije so 6 Preobrazba simbola: Cankarjev dom – arhitekturni prostor slovenske demokracije”, ki jo je pripravilo Društvo arhitektov Ljubljane. “Z razstavo želimo v prvi vrsti opozoriti na pomembnost ohranjanja arhitekturne kulturne dediščine nacionalnega pomena, kot je Cankarjev dom,” so ob odprtju sporočili iz društva. Cankarjevemu domu je tudi posvečena razstava, saj avtorji razstave želijo “javnosti celovito predstaviti originalno arhitekturno zasnovo Cankarjevega doma in njeno umestitev v fizični in kulturni kontekst.” Več na www.dnevnik.si.
Poleg šotorov protestnikov je v teh dneh pred ljubljansko borzo mogoče opaziti tudi dolge čakalne vrste, ki se vijejo iz potniškega centra Ljubljanskega potniškega prometa (LPP).”Sem študent 4. letnika, vendar ko sem hotel kupiti mesečno vozovnico za november v trafiki, mi je prodajalka povedala ceno 43 evrov. Seveda nisem plačal tako visokega zneska in sem nemudoma odšel na blagajno LPP, da popravijo napako,” je svojo težavo opisal eden izmed številnih čakajočih. Med zaposlenimi na okencih je bilo sicer slišati, da je prišlo do težav s sistemom, vendar na LPP odgovarjajo, da so glavni krivec za gnečo imetniki zelenih šolskih kartic urbana, ki so vlogo za dodelitev subvencije poslali po pošti, pa tudi tisti, ki so oktobra podaljšali urbane na njihovih blagajnah. Pred nakupom mesečne vozovnice za november bi morali namreč svoj študentski ali dijaški status obvezno najprej podaljšati na urbanomatu. Več na www.dnevnik.si.
Ljudska kuhinja še vedno brez prostorov
Že februarja je blejski Lions klub povezal Slovensko Karitas, Rdeči križ Slovenije, Zvezo Lions klubov Slovenije, Zvezo prijateljev mladine, Rotary Slovenije in Smučarsko zvezo Slovenije ter iz različnih virov, predvsem pa na dobrodelnem smučarskem prvenstvu, zbral več kot 40.000 evrov za vzpostavitev ljudske kuhinje v prestolnici, kjer bi razdeljevali od 400 do 500 obrokov na dan. Prvotni cilj je bil, da bo kuhinja zaživela najkasneje septembra, vendar se je zapletlo pri iskanju ustreznega prostora, pri čemer so najbolj računali na pomoč ljubljanske mestne občine. Več na www.dnevnik.si.
Roška in Kranjčeva kmalu spet prevozni
Prihodnji teden naj bi bilo dokončano novo krožišče na Kranjčevi ulici in spet odprto križišče Roške in Poljanske ceste. Prihodnji teden bosta v Ljubljani odpravljeni dve večji prometni zapori: dokončana bo povezava med krožiščem Žale in novim krožiščem na Kranjčevi ulici, znova pa bo prevozno tudi križišče Roške in Poljanske ceste. Obe zapori sta voznikom povzročali precejšnje preglavice, saj gre za razmeroma prometna odseka, ki sta zaprta že od poletja. Več na www.dnevnik.si.
Hišnemu projektantu Aerodroma Ljubljana 1,7 milijona evrov za projekt, ki visi v zraku
Kljub negotovim gospodarskim razmeram, zaradi katerih ni mogoče napovedati niti začetka druge faze gradnje novega potniškega terminala, je Aerodrom Ljubljana za pripravo projektne dokumentacije porabil že 1,7 milijona evrov. Toda pozornosti ne vzbujajo samo visok strošek za izdelavo projektne dokumentacije in številni aneksi – skupno so jih s projektantom Eko-art podpisali kar osem. Najbolj v oči bode znesek, ki ga je uprava Zmaga Skobirja porabila za spremembo prvotnega projekta. Od 1,7 milijona evrov je namreč od leta 2008 za preprojektiranje odštela še enkrat toliko kot za prvotni projekt, čeprav je že ta vključeval dokumentacijo za ves objekt potniškega terminala. Več na www.dnevnik.si.
44 predlogov, kakšna naj bo džamija
Islamska skupnost v Sloveniji, ki si že dlje časa prizadeva za gradnjo prve džamije oziroma versko-kulturnega centra, je prejela kar 44 arhitekturnih rešitev, kako naj bi bil videti ta center, ki ga islamska skupnost namerava zgraditi na križišču Kurilniške in Parmove ulice v Ljubljani. Tajnik verske skupnosti Nevzet Porić ne ve, iz katerih držav so prišle omenjene rešitve, povedal pa je, da je natečajno gradivo prevzelo 80 arhitekturnih birojev, predvsem iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Avstrije, Nemčije in Italije. Rezultati mednarodnega anonimnega arhitekturnega natečaja naj bi bili znani v drugi polovici novembra, pravi Porić, saj se trenutno pripravlja poročilo o samem natečaju za obravnavo na glavni seji natečajne komisije, ki bo potekala predvidoma v sredini tega meseca. Naj spomnimo, veččlanska komisija s podžupanom Janezom Koželjem na čelu bo izbrala tri najboljše projekte, ki si bodo prislužili denarne nagrade. In sicer bo najboljši idejni projekt nagrajen s 30.000 evri, drugi najboljši s 15.000 evri, projekt, ki se bo uvrstil na tretje mesto, pa bo prejel 10.000 evrov nagrade. Predviden je tudi odkup treh idejnih projektov po 6000 evrov. Več na www.dnevnik.si.
Zapuščena gradbišča dolenjske avtoceste
Trebanjski župan je prepričan, da država pri uporabnih dovoljenjih sama sebi pogleda skozi prste, drugim pa ne. Skoraj istočasno, ko so državni in drugi veljaki slavnostno prerezali trak in odprli dolenjsko avtocesto, so obubožani delavci SCT, Vegrada in drugih gradbincev ustavili stroje, spustili lopate, na bližnji zid napisali kakšno zabeljeno sporočilo gradbenim baronom in odšli. Za njimi so ostala nezavarovana gradbišča na pol dokončanih viaduktov in podvozov ter razmetan gradbeni material. Več na www.dnevnik.si.
Na črno postavljene zidanice bodo legalizirali
Zidanice ob vinogradih so del dolenjske tradicije, težava pa je, da jih je veliko zgrajenih brez potrebnih dovoljenj ali pa ne ustrezajo zakonsko določenim gabaritom za tovrstne objekte. Kot pravijo na občini, naj bi bilo takšnih kar okoli 30 odstotkov od okoli 2000 zidanic na novomeških vinogradniških območjih. “Na občini želimo omogočiti, da lahko lastniki na črno zgrajenih zidanic in vinskih kleti v vinogradniških območjih, ki ležijo na stavbnih zemljiščih, a niso v skladu z gabariti za legalizacijo, status svojih objektov vseeno uredijo. V občinskem podrobnem prostorskem načrtu bomo namreč določili možna odstopanja in sanacijske ukrepe, na podlagi katerih bo mogoče za neskladno ali nelegalno zgrajene zidanice pridobiti gradbeno dovoljenje,” je povedal novomeški župan Alojzij Muhič in pozval lastnike opisanih zidanic, da do 15. decembra letos na občino oddajo pobude za legalizacijo objektov. Več na www.dnevnik.si.
Primorje ustavilo dela na poljanski obvoznici
Direkcija RS za ceste ne izključuje možnosti prekinitve pogodbe s Primorjem in iskanja novega izvajalca. Gradbena dela v predoru pod Stenom in na trasi poljanske obvoznice proti Zmincu stojijo. Direkcija Republike Slovenije za ceste ne izključuje možnosti prekinitve pogodbe z izbranim izvajalcem Primorjem. Zamuda pri gradnji je že petmesečna, z gradnjo pa se mudi, saj je država za trenutno največji projekt na državnih cestah pridobila evropski denar. Kar 85 odstotkov naložbe financirajo skladi Evropske unije.Naj še enkrat spomnimo, da se v Škofji Loki že več desetletij prizadevajo za obvoznico, ki bo razbremenila staro jedro tisočletnega mesta. Najprej so se dolga leta prepirali o trasi obvoznice, še vedno so velike težave v vasi Suha, ki jo bo obvoznica presekala na pol, potrebne so bile tudi razlastitve. Zdaj pa se je zaradi znanih finančnih težav ajdovskega gradbenega podjetja očitno zapletlo še pri gradnji dveh ključnih odsekov obvoznice, se pravi predora pod Stenom in trase proti Zmincu. Več na www.dnevnik.si.
Zanimanje za zemljišča v poslovni coni splahnelo
Pred pol leta, ko so žirovniško poslovno cono komunalno opremili, je podjetje Ržišnik in Perc postreglo s podatkom, da so prodali slabo tretjino od 60.000 kvadratnih metrov razpoložljivih površin štirim podjetjem. Včeraj, ko je prvo novo podjetje v tej coni Saxonia Franke položilo temeljni kamen za novo proizvodnjo halo, je bil ta podatek povsem enak. V pol leta torej kljub ugodni ceni 99 evrov za kvadratni meter, ki vključuje tudi komunalno opremljenost in komunalni prispevek, jim ni uspelo privabiti nobenega novega kupca. Je torej recesija tudi na tem področju pokazala zobe? “Zagotovo. Zanimanja je bilo sicer precej, a investitorji očitno čakajo na to, kako se bodo razpletle razmere doma in v Evropi. Prav tako imajo mnogi težave s financiranjem, saj so banke pri odobritvi posojil zelo previdne. Več na www.dnevnik.si.
Varnejša pot ali uničenje varovane narave?
Planinska zveza Slovenije je na inšpektorat za okolje in prostor prijavila agrarno skupnost Javornik -Koroška Bela, ki je oktobra del transverzalne planinske poti z gradbeno mehanizacijo preuredila v traktorsko dovozno pot med Belsko planino in planino Seča v Karavankah. Na planinski zvezi in Zavodu za varstvo narave so ogorčeni nad nedovoljenim posegom v z Naturo 2000 zaščiten del Karavank, na agrarni skupnosti pa pravijo, da je bil poseg nujen, če sploh še želijo ohraniti življenje na planinah. Več na www.dnevnik.si.
Maribor terja od vlade obljubljeni denar za EPK
Janez Ujčič je v imenu Mestne občine Maribor včeraj javno pozval vlado, naj na današnji seji sklene, da morajo njena ministrstva uresničiti njen sklep iz januarja letos, po katerem naj bi določenim projektom EPK namenila dodaten denar. “Zakaj ne bi država podprla tiste presežke in mednarodne dogodke, da bo ta prestolnica, s katero se bo ponašala vsa Slovenija, pridobila sloves, ki ji pripada! Če tega ne bodo storili, in za to je potrebno le malo dobre volje, je bil sklep le prazna obljuba,” je opozoril podžupan Ujčič. Več na www.vecer.com.
Obnova knjižnice se samo odmika
Datum pričetka obnove Rotovškega trga in knjižnice, ki bo trajala predvidoma leto in pol, je še zmeraj neznan, saj se je sosed pritožil zoper izdano gradbeno dovoljenje. Konec oktobra je Upravna enota Maribor (MOM) izdala dolgo pričakovano gradbeno dovoljenje za prvo fazo prenove Rotovškega trga in gradnjo osrednje mariborske knjižnice, ki so ga na Mestni občini Maribor pričakovali že avgusta. A pravega veselja ob tem še zmeraj ni mogoče čutiti, saj gradbeno dovoljenje za prestavitev in zaščito vodov javne gospodarske infrastrukture in izvedbo osnovne podgradnje z gradbeno konstrukcijo in ureditvijo ploščadi trga še ni pravnomočno. Več na www.vecer.com.
Ker je gradbeni inšpektor ocenil, da je del objekta nevaren, je investitor lahko rušil brez dovoljenja. Kljub temu da na objektu bivšega hotela Slavija potekajo le investicijska vzdrževalna dela, tako piše na gradbiščni tabli investitorja PC Slavija in izvajalca SGS gradbene skupine, so se delavci lotili rušenja nižjega dela stavbe. Direktor in solastnik podjetja PC Slavija Renato Hlade je pred časom povedal, da poseg sprva ni bil predviden, vendar so tako svetovali statiki. Za stabilnost v prihodnosti enajstnadstropnice naj bi zadostovale zgolj notranje ojačitve. Več na www.vecer.com.
Dobrih 13 tisoč evrov za nova drevesa
Ker je v letošnjem poletju padlo kar nekaj dreves – nekaj zaradi neurij, nekaj pa so jih odstranili, ker so dosegla svojo končno starost in bi lahko v primernih okoliščinah povzročila nevarnost za mimoidoče -, je morala Mestna občina Maribor (MOM) to jesen zasaditi kar 50 novih dreves. Največ, 29, so jih zasadili v Ulici kneza Koclja in v Loški ulici v sklopu projekta ureditve Ulice kneza Koclja. Več na www.vecer.com.
Predvidoma prihodnji teden se bo iz brezplačnih v plačljive spremenilo še 197 parkirnih prostorov v središču mesta. Slabo leto in pol po uvedbi bele cone bo ta prihodnji teden doživela prvo širitev. Predvidoma v torek bo Mestna občina Maribor 197 do zdaj brezplačnih parkirnih mest v celotni Aškerčevi, delu Kersnikove med Maistrovo in Aškerčevo, delu Cankarjeve med Tomšičevo in Maistrovo, delu Prešernove in Ulice heroja Staneta med Maistrovo in Tomšičevo ter na parkirišču v Ribniški ulici (pri gostišču Pri treh ribnikih) spremenila v plačljiva. Več na www.vecer.com.
V Piranu še upajo na evropska sredstva
Rok za pridobitev evropskih sredstev pri prenovi piranskega mandrača se izteka, vendar na občinski upravi ostajajo optimistični. Ponesrečeni prenovi piranskega mandrača, ki je med marcem in julijem letos povsem zastala, ker je inšpektorat za kulturo in medije ustavil dela, ni videti konca. Številnim težavam, ki jih je povzročilo gradbišče sredi turistične sezone, ko so se rekonstrukcijska dela spet začela, se bo kmalu pridružil vse bližji skrajni rok za pridobitev nepovratnih sredstev. Več na www.dnevnik.si.
Preklicali podražitve komunalnih privezov v Kopru
Podražitve cen komunalnih privezov v Kopru se obetajo že več kot leto, saj je koprski župan tak sklep sprejel že avgusta lani. Sklep se je po številnih postopkovnih zapletih, med drugim so cenik zadržali na ministrstvu za promet, uresničil z objavo novih tarif v uradnem listu, ki je izšel 30. septembra letos. Oblikuje se civilna iniciativa, ki se bo zoperstavila drastičnim dvigom tarif za komunalne priveze. Podporo za ustanovitev civilne iniciative je dalo že več kot 60 najemnikov komunalnih privezov. Lastniki plovil dolžine do 3,99 metra bi morali na podlagi novega cenika odšteti od 674 (Sv. Katarina, Valdoltra, Badaševica) do 794 evrov (Ukmarjev trg, Stari mandrač, ob Semedelski cesti, plavajoči pomoli) brez davka na dodano vrednost za letno uporabo komunalnega priveza. Več na www.dnevnik.si.
Avtomobile v garažo, avtobuse na cesto
Občina Piran namenja največ subvencij za mestni potniški promet na prebivalca v Sloveniji. Trudijo se, da bi zaradi posebnosti prometnega režima v mestu Piran in okoliških naseljih čim bolj zajezili promet z avtomobili. Ozke ulice, mali trgi in obalna cesta bi po mnenju mnogih morali biti prosti pločevine, ki danes preveč obremenjuje Piran in povezave z zaledjem. Zato je občina v času mandata župana Tomaža Gantarja naročila prometno študijo. “Njeni izsledki so pokazali, da je mestno jedro nujno potrebno sprostiti prometa z avtomobili, pred vstopom vanj zgraditi garažne hiše in vzpostaviti čim bolj aktiven javni promet. Zato smo se tudi odločili, da ga iz proračuna zajetno subvencioniramo,” pojasnjuje Gantar. Cena mesečne vozovnice za občane stane 4,20 evra, za obiskovalce pa šest evrov za 20 vozovnic. Minibus, ki prevaža potnike iz središča Pirana na Fornače, pa je brezplačen. Subvencija za javne prevoze občinski proračun na leto obremeni za 600.000 evrov, “a se je kmalu po uvedbi pokazalo”, tako Gantar, “da smo ravnali prav, saj se je delež javnih prevozov povišal za več kot 70 odstotkov.” Več na www.primorske.si.
Korak naprej za regijski prostorski načrt za čistilno napravo v Vrtojbi
Po treh letih je država le prižgala zeleno luč za regijski prostorski načrt za čistilno napravo Vrtojba, ki je pogoj za gradbeno dovoljenje. A še vedno ni jasno, kdaj jo bodo gradili, saj država še ni odobrila kohezijskih milijonov zanjo. Kljub temu optimistično napovedujejo, da bodo v začetku prihodnjega leta objavili razpise za izbiro izvajalcev. Pred kratkim pa so po dobrem letu dni le dobili vsaj kolikor toliko spodbudno novico. “Vlada je prižgala zeleno luč za regijski prostorski načrt za napravo,” je povedal Mitja Gorjan iz podjetja Vodovodi in kanalizacija (V&K), ki v imenu občin Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica vodi projekt. Načrt so začeli pripravljati že leta 2008. Več na www.primorske.si.
Se bodo v Tolminu spet sprli zaradi obvoznice?
V avli občine Tolmin je do 7. decembra na ogled osnutek državnega prostorskega načrta za tolminsko obvoznico. Dilema se vrti predvsem okrog tega, ali oziroma kako bo obvoznica vplivala na festivalsko izjemno razvito Sotočje. V tem času se bo pokazalo, ali so Tolminci za predlagano traso, o kateri so se pred časom že močno kresala mnenja. Kritiki menijo, da se bo cesta preveč približa območju na Sotočju in da obstaja možnost, da bo obvoznica uničila poletno festivalsko prizorišče. Več na www.primorske.si.
Tolmin: brez policije bi trg zaživel
Občina in država se dogovarjata, da bi policijo iz starega mestnega jedra Tolmina preselili v stavbo v obrtni coni Na logu, v kateri zdaj domuje podjetje Smarteh, ki bo zaradi širitve proizvodnje gradilo novo halo na primernejši lokaciji. S tem se odpirajo možnosti za ponovno oživljanje mestnega trga s fontano. V mestu že dolgo iščejo možnost za preselitev policije na primernejšo lokacijo. Ministrstvo za notranje zadeve načeloma nima nič proti, pod pogojem, da jih ne bi obremenili s stroški. Priložnost se je ponudila, ko se je podjetje Smarteh odločilo, da bo zaradi širitve proizvodnje gradilo nove poslovne prostore na drugi lokaciji. Stavbo na Trgu tigrovcev 1 Na logu bodo prodajali. Več na www.primorske.si.