Petdesetodstotna podražitev vozovnice LPP
Kot kaže, so ljubljanski župan Zoran Janković in njegovi primestni kolegi uslišali predlog za podražitev vozovnic Ljubljanskega potniškega prometa. Direktor podjetja Peter Horvat je že konec oktobra za naš časopis povedal, da so županom, solastnikom Javnega holdinga Ljubljana, kamor spada LPP, predlagali dvig cen javnega prevoza, zaradi katerih družba kljub subvencijam že vrsto let posluje z izgubo. Po predlogu, ki ga bo glede na večino Jankovićeve liste skoraj zagotovo konec novembra potrdil mestni svet, bo vozovnica za 90 minut z možnostjo prestopanja z današnjih 80 centov poskočila na 1,2 evra, mesečna šolska in upokojenska vozovnica bosta po novem stali 20 evrov, navadna mesečna vozovnica 37 evrov, tista za brezposelne pa 17 evrov. Več na www.dnevnik.si.
Integriran javni potniški promet bi lahko zaživel že leta 2013
Medsebojno povezan oziroma integriran sistem javnega potniškega prometa bi na državni ravni lahko zaživel v letu 2013, v najslabšem primeru pa do leta 2014, je na predstavitvi dosedanjih in prihodnjih aktivnosti na tem področju povedal generalni direktor direktorata za promet na prometnem ministrstvu Bojan Žlender. Teoretski oziroma strokovni del projekta je potekal med letoma 2007 in 2009, z letom 2010 pa se je začel izvedbeni del, ki naj bi bil uresničen najpozneje do omenjenega leta 2014. Že v letu 2012 naj bi zaživeli štirje pilotni oziroma preizkusni projekti, in sicer na relacijah Zagorje – Ljubljana, Maribor – Slovenske Konjice, Šentrupert – Trebnje – Novo mesto in Ljubljana – Škofljica – Grosuplje. Več na www.dnevnik.si.
Slovenski avtocestni križ zgrajen
Darsu ostalo le še dokončanje avtoceste do mejnega prehoda Gruškovje in predor Markovec. Slovenski avtocestni križ je zgrajen in v celoti predan prometu. Včeraj so odprli še zadnji, komaj 2,4-kilometrski odsek gorenjske avtoceste med Podtaborom in Peračico, ki je stal 28,45 milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.
Konec križev in težav z avtocestnim križem: Odprt zadnji odsek gorenjske avtoceste
S krajšo slovesnostjo pred novim predorom Ljubno so prometu predali še zadnji, komaj 2,4-kilometrski odsek gorenjske avtoceste od Podtabora do Peračice. S tem bo zaokrožen tudi slovenski avtocestni križ od Hrušice do Obrežja na eni strani in od Šentilja do Kopra na drugi. Več na www.dnevnik.si.
Pošta Slovenije bo še letos v svoj vozni park uvedla kolesa z motorjem na električni pogon in tako razširila svoj ekološki vozni park, ki bo skupaj obsegal 158 vozil. Pošta je sicer že lani uvedla prva vozila na električni pogon, z uvajanjem novih vozil na električni pogon pa nadaljuje tudi v letošnjem letu. Ekološki vozni park trenutno obsega 5 električnih dostavnih avtomobilov, 41 koles na električni pogon in 60 dostavnih avtomobilov na utekočinjen naftni plin. V letošnjem letu pa bo poleg električnih koles, električnih avtomobilov in avtomobilov na utekočinjen naftni plin prvič v pisemsko dostavo uvedla tudi kolesa z motorjem na električni pogon in tako še povečala ekološki vozni park. Več na www.dnevnik.si.
Po več kot enem letu MOL še vedno brez partnerja, središče Ljubljane pa brez brezplačnega interneta
Od dneva, ko so na Mestni občini Ljubljana (MOL) odprli prispele ponudbe zainteresiranih kandidatov, ki so želeli sodelovati pri projektu vzpostavljanja brezplačnega brezžičnega omrežja, pa do danes je minilo že več kot eno leto. Zasebnega partnerja, ki bo sodeloval v tem javno-zasebnem partnerstvu, pa na mestni občini kljub temu še vedno niso izbrali. Vodja Centra za informatiko Ana Seliškar je pojasnila, da postopek izbire ni končan, saj še vedno usklajujejo pogoje in merila za izbiro najugodnejšega ponudnika. Več na www.dnevnik.si.
Umetniške akademije predvidoma šele leta 2016
Da študenti treh ljubljanskih akademij, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), Akademije za glasbo (AG) ter Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), svoje študijske obveznosti opravljajo v prostorih, ki so vse prej kot primerni za študij, ni nobena skrivnost. Tudi rektor Univerze v Ljubljani Radovan Stanislav Pejovnik že javno opozarja na nevzdržne prostorske razmere umetniških akademij in pravi, da so študenti zaradi tega prikrajšani. Kot najboljša arhitekturna rešitev za kompleks treh umetniških akademij je bilo izbrano delo arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar. Gradnja kompleksa naj bi stala okrog 140 milijonov evrov, po ocenah rektorja ljubljanske univerze pa bi bil lahko dokončan do leta 2016. Več na www.dnevnik.si.
Stanovanja namesto založbe kaset in plošč
Investitor je poleti končno začel betonirati stavbo na Dalmatinovi 8, ki bo nadomestila porušene prostore Založbe kaset in plošč RTV. V družbi Hiša 8, ki gradi poslovno-stanovanjsko stavbo na Dalmatinovi ulici 8, so po ponovnem zagonu del dokončali prvo od predvidenih osmih etaž. Kar je že velik dosežek, če vemo, da se naložba vleče že od leta 2005, ko so podrli stavbo nekdanje tiskarne Kleinmayer & Bamberg, v kateri so bili dolga leta prostori Založbe kaset in plošč RTV. Zaradi vseh zapletov vodja projekta Vasja Mohar ni želel napovedovati, kdaj bodo novo stavbo, ki so jo duhovito poimeno-vali Dalmatinka, dokončali, dejal je le, da se bodo zdaj trudili naložbo brez prekinitev izpeljati do konca. Več na www.dnevnik.si.
Ne, to ni porušeno igralo, le umetniška instalacija
Na spletni strani Mestne občine Ljubljana imajo meščani možnost komunicirati z občinskimi službami. V rubriki Servis pobude meščanov lahko tako Ljubljančani vprašajo, kar jih v okviru občine zanima. MOL je to storitev uvedla pred tremi leti in od takrat so občinski uradniki odgovorili že na več kot štiri tisoč vprašanj. Neodgovorjenih pobud je malce več kot dvajset, večina vprašanj pa se praviloma nanaša na težave s parkiranjem, nevarna križišča, slabo osvetlitev v kakšni od četrtnih skupnosti, zapuščena vozila na parkiriščih stanovanjskih blokov in manjkajoče parkirne znake. Na vprašanja odgovarjajo pristojni občinski oddelki, komunikacija med meščani in uradniki pa je presenetljivo tekoča ter spoštljiva. Več na www.delo.si.
Zvonovi Plečnikove cerkve že od marca ne zvonijo. Zvonove so očistili, zdaj čakajo na dokončanje vseh del. “Zvonjenje smo ustavili zaradi varnostnih razlogov in pa da ne bi nastala še večja gmotna škoda. Konstrukcija, na kateri zvonovi visijo, namreč že dolgo ni bila obnovljena. Delavci so morali odrezati in odstraniti del, ki je bil drobljiv in nevaren. Sedaj bo konstrukcija obnovljena, tako da bo dlje časa odporna na neugodne vremenske razmere,” je vzroke za obnovo pojasnil frančiškan in duhovnik brat Janez Papa iz župnije Ljubljana Šiška. Več na www.dnevnik.si.
Islamski praznik bo tako kot vsi dosedanji v Sloveniji namenjen osrednjemu namenu – projektu gradnje džamije. Vsi tisti, ki ne romajo v Meko, praznujejo kurban bajram doma. Ta islamski praznik pa bo tako kot vsi dosedanji v Sloveniji namenjen osrednjemu namenu – projektu gradnje džamije. Islamska skupnost v Sloveniji se še kar ukvarja z zmanjševanjem dolga, ki si ga je nakopala za nakup 11.364 kvadratnih metrov velikega zemljišča za džamijo v Ljubljani za Bežigradom, med Parmovo in Kurilniško ulico. Sedanji dolg znaša poldrugi milijon evrov. Ne glede na vse zaplete so v islamski skupnosti optimisti. Tajnik Nevzet Porić tako napoveduje, da bo temeljni kamen za islamski center, morda položen najpozneje do »avgusta prihodnjega leta, torej do leta 2012, ali najpozneje do spomladi 2013.« Optimistične napovedi tudi pravijo, da bo islamski center odprl vrata do leta 2015 ali leto dni pozneje. Več na www.delo.si.
V Domžalah so na pragu gradnje dveh vrtcev in šole
V Domžalah naj bi ta mesec objavili razpise za gradnjo dveh vrtcev in prizidka k osnovni šoli, ki naj bi jih začeli graditi januarja. “Vsi trije objekti bodo energijsko varčni in bodo izkoriščali obnovljive vire, kot so toplotne črpalke, sončni kolektorji in foltavoltaični moduli,” poudarja župan Toni Dragar. Montažni vrtec Palček na Viru s petimi oddelki bi lahko ob ugodnih vremenskih razmerah končali do septembra prihodnjega leta. Vrtec Krtek v Ihanu z desetimi oddelki (sedem predšolskih in tri osnovnošolske oddelke) bi lahko zaradi klasične gradnje končali oktobra, prizidek s štirimi učilnicami pri OŠ Rodica in športno dvorano v kleti pa do septembra. Več na www.dnevnik.si.
Skejterski park odneslo varčevanje
Potem ko so z dopolnilom LDS v kamniški občinski proračun spomladi vključili tudi 11.000 evrov za ureditev adrenalinskega skejterskega parka, so bili mladi rolkarski navdušenci prepričani, da jim sanjskega parka nihče več ne more vzeti in bodo lahko kmalu tudi sami vadili na varnih in urejenih površinah. A so se ušteli, saj so z rebalansom, ki je proračun oklestil za 4,5 odstotka, prejšnji mesec na občini krepko posegli tudi v načrtovane športne pridobitve. Najkrajšo je potegnil prav skejterski park, katerega celovito ureditev so prestavili v naslednje leto. Več na www.dnevnik.si.
V Medvodah so se stadiona lotili po domače
Nadzorni odbor občine Medvode je predstavil izsledke nadzora gradnje nadomestnega nogometnega igrišča v Medvodah, pri čemer je ugotovil večkratno kršitev zakona o javnih financah in zakona o javnem naročanju. Namesto celotnega stadiona z atletsko stezo in nogometnim igriščem bo v prvi gradbeni fazi občina Medvode zgradila le pomožno nogometno igrišče z ograjo, zaradi česar bo treba v nadaljevanju gradnje določene že zgrajene elemente porušiti. Da bi se občina izognila izbiri izvajalca prek javnega razpisa, je investicijo razdelila na več delov, kar pa je po mnenju nadzornega organa kršitev veljavne zakonodaje o javnem naročanju, saj je občina pridobila gradbeno dovoljenje za celotno izvedbo investicije. Poleg tega je bil postopek izbora najugodnejšega izdelovalca projektne dokumentacije le farsa. Več na www.dnevnik.si.
Trbovlje, mesto propadle industrije
Ob glavni cesti je na dobrih šestih kilometrih zapuščenih deset nekdanjih industrijskih in poslovnih objektov, kjer je imelo pred manj kot desetletjem zaposlitev približno 500 delavcev. Zaradi stečajev ali prevzemov so tovarne zaprle vrata in dobile nove lastnike. Sodeč po njihovih investicijskih (ne)načrtih bodo imele Trbovlje še dolgo propadlo podobo. Ne banke ne trgovci in ne bogati posamezniki z lestvice najbogatejših Slovencev, kakršna sta Mirko Tuš in Tomaž Ročnik, se v Trbovljah niso izkazali za dobre gospodarje – prej špekulativne. Več na www.delo.si.
Avtobusna postaja brez voznega reda
Glavna novomeška avtobusna postaja ne izpolnjuje vseh pogojev pravilnika o opremljenosti tovrstnih objektov, veliko je tudi vandalizma, saj postaje ponoči nihče ne varuje. Upravljalca, ki bi postajo redno vzdrževal in vzpostavil nadzor, objekt nima. Avtobusna postaja največjega dolenjskega mesta nima ustreznega obveščanja potnikov o voznih redih. Ker vandali nenehno uničujejo tudi sanitarije, pa morajo potniki začasno uporabljati kemična stranišča. Več na www.dnevnik.si.
S peticijo proti smradu v Črnomlju
Okoljsko gibanje Proteus Bela krajina in krajevna skupnost Črnomelj sta začela zbirati podpise pod peticijo proti smradu, ki se iz bližnje prašičje farme in bioplinarne širi po Črnomlju in okolici. Od pristojnih ministrstev zahtevajo predpis o prepovedi širjenja smradu v naseljih. V okoljskem gibanju Proteus menijo, da oba onesnaževalca, tako bioplinarna kot prašičja farma, grobo kršita ustavno pravico državljanov do čistega in zdravega okolja. Več na www.dnevnik.si.
Ulica kneza Koclja tudi uradno varnejša in pretočnejša
Mariborski župan Franc Kangler je tudi uradno odprl prenovljeno Ulice kneza Koclja, za katero je med drugim dejal, da gre za veliko pridobitev za mesto. Ključni cilji investicije so bili izboljšanje pretočnosti, zmanjšanje povprečne hitrosti z vzpostavitvijo območja omejene hitrosti, števila prometnih nesreč in obremenitev okolja s hrupom ter izpušnimi plini ter zagotovitev večje prometne varnosti za motorni promet, pešce in kolesarje. Obenem naj bi z boljšo prometno ureditvijo zvišali zadovoljstvo ter standard prebivalcev, obiskovalcev in turistov. Več na www.vecer.com.
Ples za zadnji vlak v Murski Soboti
Društvo Focus je tokratno mobilizacijo organiziralo v Murski Soboti. Pripravili so okroglo mizo na temo javnega potniškega prometa v Pomurju, kjer so skupaj z lokalnimi „odločevalci“ – kot so jih poimenovali v sporočilu za javnost -, ponudniki javnih prevozov in javnostjo iskali krivce in rešitve za težave javnega prometa v tem delu Slovenije. Okrogli mizi je na avtobusni postaji Murska Sobota sledil flash mob dogodek “Ples za zadnji vlak”, kjer je za kakovosten, dostopen in zabavni javni promet zaplesalo okrog 100 plesalcev plesne šole Zeko. Več na www.dnevnik.si.
Na Predmeji znova zdraviliški turizem?
Več desetletja propadajočem hotelu Augusta, ki je pred drugo svetovno vojno pisal zlate čase turizmu na Predmeji, se zopet obetajo boljši časi. Pobudi domačinov, da bi stavbo obnovili in ji vdahnili življenje, je prisluhnila tudi ajdovska občina, idejne študije pa kažejo, da bi stavbo lahko najbolje unovčili kot večnamensko središče znanja ali hišo zdravja. Zdravstvene težave so si namreč na Predmejo že konec 19. stoletja hodili lajšat Goričani in Tržačani. Več na www.dnevnik.si.
Grad kot zlata jama, Pristava pa propada
Blejski grad je letos obiskalo že več kot 200.000 obiskovalcev. Druga najbolj obiskana turistična točka Slovenije beleži odličen obisk ob 1000-letnici prve omembe v pisnih virih. Urejene dostopne poti, načrt postavitve dvigala, številne domače in tuje poroke ter pestro dogajanje skozi vse leto prinašajo bogat zaslužek: dober milijon evrov od vstopnine. Prav iz tega vira skrbijo za muzej, prireditve ter vse potrebne naložbe. Če je grad zgodba o uspehu sam po sebi, je Pristava (ob cesti proti Bohinju) povsem drugačna zgodba. Edino dogajanje v teh nekdanjih konjušnicah srbskih vladarjev je zdaj galerija Deva Puri, za katero skrbi David Rjazancev in opozarja na izgubljene priložnosti. Več na www.dnevnik.si.
Koper: cisterna ostaja jabolko spora
Gradbišče na razkopanem Muzejskem trgu v Kopru sameva več kot tri leta. (Ne)ohranitev tamkaj odkrite arheološke najdbe, vodne cisterne, namreč ostaja jabolko spora med piransko enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine in kulturnim ministrstvom. Birokratski vozel bi moralo presekati upravno sodišče, ki pa o zadevi odloča že od lani poleti. Več na www.primorske.si.
Tlaki v Šmartnem sprožili odpor
Urejanje ulic in dveh trgov v obzidanem delu Šmartnega v Brdih je razjezilo domačine. Še posebej jih moti, ker so tla dobesedno zvišali, tudi za pol metra. Dela znotraj obzidja so zato ustavili. Moteča naj bi bila tudi preureditev parkirišča pred obzidjem v obračališče avtobusov. Več na www.primorske.si.
Čas je za kolesarsko hrbtenico od Trente do morja
Občine severne Primorske bodo podpisale pismo o nameri za urejanje kolesarskih poti in se s tem projektom v prihodnjih nekaj letih potegovale za denar EU. Primerno urejenih in označenih povezovalnih poti po dolinah ni, obstaja pa veliko takih, ki bi jih z nizkimi stroški lahko predrugačili v varne poti za kolesarje. Več na www.primorske.si.
Bo v Tolminu križišče ali krožišče?
Ko bodo leta 2013 obnavljali Prešernovo ulico, bodo preurejali tudi križišče pri cerkvi, kjer se steka pet prometnic (priprav se bodo lotili prihodnje leto). Projektant je izdelal dva predloga ureditve. Po prvem bi ohranili križišče, spremenili bi le zavijanje proti Doljam in razširili vozne pasove. Uredili bi razsvetljavo, prehode za pešce. Trikotni park, ki daje temu delu mesta značilno podobo, bi ostal. Drevje bi na novo zasadili. Drugi predlog prinaša krožišče, ki je bolj pretočno in prometno varnejše, bi pa z njim izgubili še en mestni park. Rondo tudi ni najboljši za pešce, saj bi se njihove poti podaljšale. Več na www.primorske.si.
Za gradnjo hiš v Brdih bo treba poslej odšteti v povprečju le za 30 odstotkov več komunalnega prispevka kot danes. Občinski svetniki namreč niso soglašali niti s kompromisnim predlogom, da bi povprečni znesek te dajatve povišali za polovico. Če bi občina Brda upoštevala kolikor toliko realno vrednost svoje infrastrukture, torej cest, vodovoda, kanalizacij in ekoloških otokov, bi morala komunalni prispevek, namenjen gradnji teh omrežij, znatno podražiti – tudi za trikrat. A tega v Brdih ne nameravajo storiti in svet občine je za drugo obravnavo dokumentov z novimi merili za obračunavanje dajatve na mizo dobil neke vrste kompromisno rešitev. Več na www.primorske.si.
Pozidava Kampolina je edina rešitev
“Prostorska ureditev hudourniške grape v Luciji je načrtovana z veliko željo Občine Piran, da reši prostorske probleme na tem območju, da ga uredi in da poveča raven kakovosti prostora,“ je odgovor občine na peticijo civilne pobude proti pozidavi tega območja. Poleg stanovanjske soseske Kampolin načrti predvidevajo še urejene parkovne površine, otroško igrišče, pešpoti in podzemno garažo. Po tem, ko so v Luciji javno predstavili načrte za pozidavo hudourniške grape med Podvozno in Vojkovo ulico, so se v civilno iniciativo (CI) in s peticijo načrtom po robu postavili nekateri krajani.“Ne pristajamo na pozidavo tega območja, saj bomo tako izgubili še eno zeleno površino v občini, ki se je z deklaracijo celo proglasila za zeleno,” so se oglasili v CI. In na občino naslovili prošnjo po skupnem iskanju najboljših rešitev za ta prostor. V uradu za okolje in prostor, kje so nastajali načrti, pa so povedali, da je tudi njihovo izhodišče zelena občina in ravno zato želijo rešiti že desetletja zanemarjeno grapo. Več na www.primorske.si.