Kante, emisije, poplave in stanovanja
Četverica strank, ki so v začetku mandata premierja Boruta Pahorja sestavljale vlado (SD, DeSUS, Zares in LDS), je okoljskim in prostorskim ciljem namenila dobre štiri strani koalicijske pogodbe, a tempo dela je ministrstvu za okolje in prostor (MOP) zadnja tri leta narekovala predvsem evropska komisija. Ta je z zagroženimi finančnimi kaznimi dosegla, da država v svoj pravni red prenaša evropske okoljske standarde in predpise, problem pa še naprej ostaja njihovo izvajanje. Več na www.dnevnik.si.
V Sloveniji še posebno primanjkuje neprofitnih najemnih stanovanj
Previsoke cene stanovanj, oderuške najemnine, slaba kakovost gradnje, vsiljivi lastniki in kršenje najemniških pravic ali stanovanjske soseske, v katerih skušajo projektanti na čim manjši prostor stlačiti čim več ljudi in jih zato zapirajo v betonsko kletko z razgledom na sosedovo kuhinjo. Vse to so problemi, na katere opozarjajo poznavalci slovenskega nepremičninskega trga, možna rešitev zanje pa so – stanovanjske kooperative oziroma zadruge. Z njimi ni cenejši le nakup oziroma najemnina za stanovanje, ampak so nepremičnine hkrati grajene po meri tistih, ki bodo v njih bivali, poudarja dr. Srna Mandič, profesorica na ljubljanski fakulteti za družbene vede, ki se je veliko ukvarjala prav z raziskovanjem zadrug. Več na www.dnevnik.si.
Sklad bo očitno kupil samo 10 stanovanj
Občinski stanovanjski sklad bo, kot kaže, namesto 15 kupil samo 10 stanovanj, ki jih je z javnim povabilom iskal na trgu. Kriterij stanovanj, velikih največ 55 kvadratnih metrov, ki stanejo do 2450 evrov brez DDV za kvadratni meter, sta na koncu izpolnila le Givo in Metrokras invest. Od prvega bo sklad odkupil vseh devet ponujenih stanovanj v Jurčkovih vilah, medtem ko bodo od družbe Metrokras invest odkupili samo enega od enajstih ponujenih stanovanj v soseski Pilon v Podutiku. Givova ponudba je bila skupno vredna slabih 1,5 milijona evrov z DDV, medtem ko je Metrokras za enajst od 45 do 165 kvadratnih metrov velikih stanovanj zahteval od 121.000 do 436.000 evrov z DDV. Več na www.dnevnik.si.
Vegradov “nadstandard” kmalu v akciji
V javnost že dalj časa curljajo informacije o cenah, po katerih naj bi v stečajnem postopku prodajali stanovanja Vegrada AM v Celovških dvorih v Šiški. Najprej bo v Celovških dvorih naprodaj 52 že dokončanih stanovanj, do konca novembra bo za prodajo pripravljenih še preostalih 350 stanovanj. Po zadnjih informacijah, ki smo jih dobili iz dobro obveščenih virov, bodo stanovanja ponujena precej pod trenutno tržno ceno, saj bo izklicna cena za več kot 80 kvadratnih metrov velika stanovanja 1900 evrov, za manjša stanovanja do 50 kvadratnih metrov 2080 evrov, za najmanjša stanovanja pa 2320 evrov za kvadratni meter brez 8,5-odstotnega DDV. Parkirni prostor v garaži naj bi stal dodatnih 11.000 evrov. Cene kvadratnega metra naj bi bile torej tudi za 1000 evrov nižje, kot so bile v času gradnje soseske. Več na www.dnevnik.si.
Prog v sosednje občine Ljubljana ne bo več sofinancirala
V zadnjem obdobju so na Ljubljanskem potniškem prometu (LPP) podaljšali kar nekaj avtobusnih prog do sosednjih občin, od katerih zdaj na Mestni občini Ljubljana pričakujejo, da bodo te že v startu nerentabilne prevoze zdaj financirale. To bi lahko storila tudi država, vsekakor pa prog ne bo več mogla subvencionirati prestolnica, so prepričani na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet. Več na www.dnevnik.si.
Tudi na Vrhniki bi imeli mestni avtobus
Potem ko so nedavno stekle nove podaljšane proge ljubljanskega mestnega avtobusa do Grosupljega in Iga, so za tovrstno povezavo čedalje bolj zagreti tudi na Vrhniki. Po besedah župana Stojana Jakina aktivnosti v tej smeri že potekajo, vendar so postopki dolgotrajni in dragi. Vožnja od Ljubljane do Vrhnike s primestnim avtobusom trenutno stane tri evre in pol, medtem ko se potniki z mestnim avtobusom vozijo za 80 centov. Več na www.dnevnik.si.
Hala Tivoli na lepotni preobrazbi
Delavci celjskega Mika so pred dnevi začeli zamenjevati stara okna ljubljanske Hale Tivoli. Prenova več kot štirideset let starega pročelja dvorane je le eden od sklopov temeljite pomladitve in posodobitve dvorane, ki so se je pred aprilskim hokejskim svetovnim prvenstvom skupine B lotili v Javnem zavodu Šport Ljubljana. Več na www.dnevnik.si.
Mrtvaški most bo dobil novo ime
Ob uradnem odprtju novega Mrtvaškega mostu pred približno mesecem dni se je odprlo vprašanje o primernosti starega imena, ki ga je pred njim nosil litoželezni most iz 19. stoletja. Slednjemu so maja letos s prestavitvijo na novo lokacijo med Prule in Krakovo vrnili prvotno ime Hradeckega most, novi most na njegovem prejšnjem mestu pa je avtomatično prevzel njegovo ljudsko ime. A podžupan ljubljanske mestne občine Janez Koželj vztraja, da mu ime Mrtvaški most ne pristaja, saj zraven ni več mrtvašnice, ampak je to most, ki vodi v ljubljansko porodnišnico. Več na www.dnevnik.si.
Janković prehiter: MOL podaljšala razpis za brezplačna plakatna mesta
Mestna občina Ljubljana je razpis, na katerem bo brezplačno razdelila plakatna mesta za volilno kampanjo pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami objavila 4. oktobra, rok za prijavo pa je potekel 12. oktobra, ko dan predčasnih volitev še ni bil formalno razglašen. Ta je bil v Uradnem listu objavljen 21. oktobra. Žurnal24 piše, da bodo zato podaljšati rok razpisa. Več na www.dnevnik.si.
Jurij Sadar: Če smo v pisarni ves dan, je že prav, da nam je prijetno
Pisarne Gospodarska zbornica Slovenije, ki so jo načrtovali v biroju Sadar+Vuga, so se uvrstile med najbolj kulske na svetu. Fikus in pisalni stroj sta tako rekoč ključna gradnika vsake pisarne. Toda zato ta delovni prostor ni nujno kul. Kaj ga naredi kulskega in zakaj je takšna prav Gospodarska zbornica Slovenije, bi zdaj, po uvrstitvi med »najbolj kulske« (the coolest) stavbe na svetu (v rabi naravnih elementov, po izboru revije Inc.), še bolj natančno vedel arhitekt Jurij Sadar iz biroja Sadar+Vuga. Več na www.delo.si.
Deloindom: V starinskem naročju grajskega hriba
Levstikov, Stari trg in Gornji trg z Ulico na grad sestavljajo urbano strukturo, ki sodi med najstarejše ljubljanske predele. Levstikov, Stari trg in Gornji trg z Ulico na grad sestavljajo urbano strukturo, ki sodi med najstarejše ljubljanske predele. Hiše, ki oblikujejo ulice, postavljene tesno druga ob drugo – nekatere so med seboj ločene le z ozkimi predahi -, so kljub baročni preobleki obdržale srednjeveško urbanistično zasnovo. Več na www.delo.si.
Mengeš se ne bo več dušil v prometu
V Mengšu odpirajo šele prvi, a daljši del obvoznice, ki bo iz mestnega središča odpeljal kar 17.000 vozil na dan. V Mengšu so slovesno predali namenu 3160 metrov dolg odsek mengeške obvoznice od krožišča na Slovenski cesti do krožišča na Kamniški cesti, ki so ga nestrpno čakali polnih dvajset let. Ta del obvoznice bo iz središča odpeljal kar 17.000 vozil, ki so dnevno ogrožala občane, še zlasti šolarje. Drugi, manjši, 1600 metrov dolg odsek obvoznice proti občini Komenda, ki bo iz središča odpeljal še tranzitni promet v smeri Brnik-Kranj, se žal zaradi varčevanja spet nekoliko odmika. Več na www.dnevnik.si.
V Kranjski Gori proti oglasnim plakatom na kozolcih
Občina Kranjska Gora sprejema odlok o oglaševanju in plakatiranju, s katerim bi rada preprečila onesnaževanje krajine z divjim plakatiranjem. V občini imajo še posebno velik problem z oglasnimi plakati na kozolcih, tudi na številnih obnovljenih z denarjem občine, ki želi ohraniti kulturno dediščino krajev pod Alpami. Več na www.dnevnik.si.
Mestni avtobusi prepočasni za avtomobile
Zaradi slabe zasedenosti avtobusov na novomeški občini razmišljajo o ukinitvi javnega prevoza do nekaterih krajevnih skupnosti. “Povezave s Podgradom, Cerovcem in drugim kraji pod Gorjanci se enostavno ne splačajo, saj na mesec prepeljejo le peščico potnikov. Kot kaže, se večina prebivalcev pač najraje vozi s svojim avtomobilom,” je dejal novomeški župan Alojz Muhič in dodal, da sicer uporaba avtobusov in vlakov v občini počasi raste. Če so leta 2006 novomeški avtobusi prepeljali 186.000 potnikov, naj bi jih letos bilo že okoli 250.000. Več na www.dnevnik.si.
Dvorana Portoval v rokah zasebnega kapitala
Novi razpis za javno-zasebno partnerstvo mora uspeti, saj novomeška občina sama košarkarske dvorane ne more zgraditi. Novomeška občina je objavila nov razpis za zasebnega partnerja, ki bi bil skupaj z občino pripravljen graditi večnamensko dvorano v športnem parku Portoval, v kateri naj bi Novo mesto leta 2013 nekaj dni gostilo skupinske tekme evropskega prvenstva v košarki. Več na www.dnevnik.si.
Uradnemu štetju prometa ne verjamejo
Prebivalci naselij ob državni cesti, ki od Čateža ob Savi vodi do mejnega prehoda s Hrvaško v Slovenski vasi, ugotavljajo, da se je promet po njej po uvedbi vinjet zelo povečal. Prevladujejo kajpada hrvaški vozniki, ki se jim za nakupe v zanje bližnjih Brežicah dragih vinjet ne splača kupovati. Ker so domačinom ob sprejemanju prostorskega načrta za avtocesto zagotavljali, da bodo cesto posodobili in razširili ter v naseljih opremili s pločniki, so danes razumljivo razočarani in jezni. Več na www.dnevnik.si.
Nad onesnaženo podtalnico z evropskim denarjem
Zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne vode, zmanjšanje svetlobne onesnaženosti ob hkratnem znižanju stroškov ter gradnja lastne sortirnice komunalnih odpadkov predstavljajo za krško komunalno podjetje Kostak posebne vrste izziv, ki so se ga zaradi določenih evropskih okoljskih direktiv in domače zakonodaje kljub finančni krizi primorani lotiti že letos. V Krškem računajo, bodo zastavljene cilje dosegli v dveh do štirih letih. Več na www.dnevnik.si.
Maribor med najbolj vročimi destinacijami 2012
Britanski internetni ponudnik AOL turistom v naslednjem letu priporoča obisk Maribora zlasti zaradi projekta Evropska prestolnica kulture. Med najpomembnejše dogodke prihajajočega leta se je po izboru britanske novinarke in publicistke uvrstil tudi Festival Lent. Britanski internetni ponudnik AOL je na svoji spletni strani objavil deset najbolj vročih destinacij za potovanja v letu 2012. V družbi Črne gore, Istanbula, finskega mesta Nellim, Kambodže, Londona, Malavija, španske Murcie, Rdečega morja in Jordanije se je znašla tudi štajerska prestolnica. Več na www.vecer.com.
Mariborski Rotovški trg: dovoljenje imajo, deset milijonov še ne
Mestna občina Maribor zamuja z dokumentacijo za prenovo trga in gradnjo osrednje knjižnice. Upravna enota (UE) Maribor je izdala dolgo pričakovano gradbeno dovoljenje za prenovo Rotovškega trga in gradnjo osrednje mariborske knjižnice. S tem je morda občina ujela še zadnji vlak za pridobitev državne subvencije v višini do deset milijonov evrov. Z deli bi morali začeti že prejšnje poletje, a se je zaradi spora z enim izmed lastnikov sosednjih parcel, ki ni dal soglasja za začasno služnost, gradnja zavlekla. Več na www.delo.si.
So epekajevske dileme zgolj višina sredstev?
Maribor kot EPK 2012 naj bi denar zagotovil s prodajo mestnega premoženja. Magični datum 8. november vedno bliže. Dva meseca pred pričetkom projekta Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 so vprašanja financ in predvsem usode infrastrukturnih projektov še vedno pereča. S temi dilemami se je včeraj seznanil nacionalni svet za kulturo, ki ga vodi Miran Zupanič, konkretnih odgovorov še ni. Več na www.delo.si.
Položili temeljni kamen za Maks in UGM
Čeprav finančna konstrukcija investicije še ni zaključena, so včeraj položili temeljni kamen za Mariborski kulturni center in Umetnostno galerijo; na občini pričakujejo, da bo center dokončan sredi prihodnjega leta. Z Maksom bo desni breg Drave dobil novo veduto in potrebno vsebinsko injekcijo, nova UGM pa bo postala generator urbanega razvoja in nova turistična destinacija, je včeraj napovedala direktorica UGM Breda Kolar Sluga. Več na www.vecer.com.
Obvezen nakup avtobusnih vozovnic za vsa gospodinjstva?
Letos je bilo število dni s čezmerno onesnaženostjo zraka v Mariboru že pred pričetkom zime za 30 odstotkov višje od dovoljenega. Velik del k onesnaženju prispevajo prav emisije s kurišč, preseganje dovoljene stopnje bo zato predvidoma še višje. Občina zaradi tega že razmišlja o ukrepih – v prihodnje naj bi s t. i. ekološko cono avtomobilom omejili dostop do središča mesta, podražili parkirnine, hkrati pa izboljšali avtobusni promet. Mariborčani so ideji o ekološki coni (omejitev dostopa avtomobilov do središča mesta, podražitev parkirnin) naklonjeni, a le ob cenejših avtobusnih prevozih. Več na www.vecer.com.
Novi parkirni prostori za motorna kolesa
Potem ko so v mestni občini Maribor letos uredili dodatne parkirne prostore za motorna kolesa in do poletja, kot smo poročali, okoli območja za pešce, pred nekaterimi šolami in fakultetami, Ljudskim vrtom ter na Lentu uredili približno 30 brezplačnih parkirnih mest, se je zdaj to število povečalo na 87. Več na www.vecer.com.
Za dokončanje mariborskega terminala pet ponudb
Na razpis za oddajo ponudb za dokončanje gradnje novega dela in obnovo sedanjega objekta potniškega terminala na mariborskem letališču se je do roka, ki se je iztekel včeraj, prijavilo pet ponudnikov. Po pojasnilih prometnega ministrstva bodo zdaj preverili, če izpolnjujejo zahtevane pogoje, nato pa bodo stekli preostali postopki skladno z zakonodajo. Ponudbe so na prometnem ministrstvu danes tudi že odprli. Najugodnejša je bila skupna ponudba bistriškega Granita in mariborske družbe Komunaprojekt, ki sta posel pripravljena opraviti za štiri milijone evrov brez davka na dodano vrednost. Več na www.dnevnik.si.
Polnilnik za električna vozila tudi pri Sveti Ani
Župan Silvo Slaček je ponosen, da tudi Sveta Ana dejavno spodbuja k uporabi vozil na elektriko. Na razgledni ploščadi v središču občine Sveta Ana v Slovenskih goricah so pred kratkim postavili prvi polnilnik za vozila na električni pogon. Kot pravi župan Silvo Slaček, so ga namestili v sklopu prenove osrednjega dela občine, ko so urejali cestišče, pločnik in prve metre kolesarske steze ob glavni cesti skozi kraj. Več na www.vecer.com.
V Celju predstavili načrt za prenovo mestnega jedra
Največ razburjenja povzročajo načrti spremembe prometnega in parkirnega režima. Obiskovalci bodo morali parkirati zunaj mestnega jedra, kar bi lahko vplivalo na obisk lokalov in prodajaln. Bojan Šrot je prepričan, da to ne bo zmanjšalo obiska mestnega središča. Na predstavitvi projekta prenove celjski javnosti je bilo slišati pohvale, obenem pa zaznati precejšnjo zadržanost tako strokovne javnosti kot prebivalcev mestnega jedra. Več na www.delo.si.
Urbanistični načrti Celja v oblakih
Zadnji urbanistični načrt je iz leta 1962, novega oblikujejo že desetletje. Mesto nima strategije prostorskega razvoja. Občina ga je sicer naročila že pred desetletjem, leta 2003 je Šrot podpisal sklep o izdelavi. Vmes, tako Šrot, je bila spremenjena zakonodaja in sodoben urbanistični plan se je odmaknil. Na pogovor o urbanističnih načrtih mesta je župana povabil Klub podjetnikov Zlatorog, saj se celjsko gospodarstvo po letu 1990 neprestano sooča s parcialnimi prostorskimi odločitvami mesta, prihodnji prostorski razvoj pa ni dovolj definiran. Več na www.delo.si.
Položaj mladih v Idriji – Pogovor z vodjo projekta To bo Idrija Matevžem Strausom.
V Klubu idrijskih študentov so s svojo raziskavo v okviru projekta To bo Idrija sami pridobili podatke o tamkajšnji mladini. Spoznali so, da imajo zaradi relativno uspešnega gospodarstva kakšno skrb manj glede prihodnosti v primerjavi z vrstniki, kljub temu pa kar tretjina mladih Idrijčanov svoje poklicne kariere ne vidi v domačem okolju. Več na www.delo.si.
S peticijo za ohranitev zelene grape v Luciji
Stanovanj preveč, zelenja premalo. Na občini Lucijčane mirijo in pravijo, da bi lahko uredili parkirišča in deset stanovanj. »Zavračamo pozidavo zelenega območja na Kampolinu v Luciji in zahtevamo, da se postopek sprejemanja prostorskega načrta ustavi. Občina Piran naj začne nov postopek za ureditev zelenega pasu, ki bo do ljudi in okolja prijazen in bo zagotavljal kakovostno bivanje,« so predstavniki civilne pobude iz Lucije pisali piranskemu županu Bossmanu. Več na www.delo.si.
Pri obnovi starega mestnega jedra del materiala že končal v gozdu
Občina Postojna s pomočjo skoraj milijona evrov evropskih sredstev obnavlja staro mestno jedro Postojne – Majlont. Glavni izvajalec del je Cestno podjetje Koper. Toda del odkopnega materiala se je, tako kot v številnih drugih primerih gradbenih del pri nas, po ugotovitvah gozdarske inšpekcije že odložil nezakonito. Gozdarska inšpektorica je odlaganje odkopnega materiala na enem kraju v gozdu ustavila, glavni izvajalec zanika vpletenost. Več na www.dnevnik.si.