Se bo Piran uspel izvleči iz nakopičenih težav?

V Piranu odpravljajo prometni kaos

”Odkar so v Piranu sprostili promet, pocenili parkirnino in ob slabem vremenu dovolijo odpreti zapornice do Prvomajskega trga, v mestu vlada kaos,” je vznemirjena Pirančanka Alenka Šuto. Ko so v primeru zadnje visoke plime odprli zapornico na Prvomajskem trgu, so ga avtomobili zapolnili do zadnjega kotička, tako da niti dostavna vozila niso imela dostopa do trgovin. Več na www.primorske.si.

Z energijo najbolje gospodarijo v Piranu

Energijsko najbolj učinkovita srednje velika občina v Sloveniji je Piran, v konkurenci malih in mestnih lokalnih skupnosti pa sta zmagovalca občini Miren – Kostanjevica in Velenje. Tako je namreč odločila strokovna žirija projekta “En.občina011”, ki ga pripravlja časnik Energetika.net z namenom spodbujanja učinkovite energijske rabe na lokalni ravni. Več na www.dnevnik.si.

Kako se grejemo

Temperature so padle, v naslednjih dneh bodo po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) zjutraj dosegle celo okoli nič stopinj Celzija. Kurilna sezona je po podaljšanem poletju, ki se je potegnilo še v začetek oktobra, tako že v polnem teku. Slovenska gospodinjstva energijo najpogosteje pridobivajo iz vseh vrst lesnih goriv (polena, lesni ostanki, sekanci, peleti, briketi); največ energije, 66 odstotkov, je bilo porabljene za ogrevanje prostorov, medtem ko je šlo za ogrevanje sanitarne vode 16 odstotkov celotne porabe energije. Več na www.dnevnik.si.

Električne polnilnice so, avtomobilov pa ni

Čeprav so električna vozila večini Slovencev in Slovenk precej slabo znana in je na cestah zanemarljivo število električnih avtomobilov, se infrastruktura polnilnih mest, kjer se takšna vozila napolnijo, že počasi razvija. Trenutno je po vsej državi razporejenih 34 električnih črpalk, od tega jih je skoraj polovica v Ljubljani, kjer so tudi registrirane štiri petine vseh električnih vozil v Sloveniji. Tovrstna vozila so namreč najbolj primerna za mestno vožnjo. Več na www.dnevnik.si.

Na mizi je predlog za podražitev LPP

V Ljubljanskem potniškem prometu bodo do konca leta uvedli conski sistem javnega potniškega prometa, ki bo tudi potnikom na medkrajevnih linijah omogočal plačevanje prevoza z urbano. Mreža linij LPP, ki jo bodo s ponovno pripojitvijo hčerinske družbe za medkrajevni potniški prevoz razširili še v sosednje občine, bo razdeljena na tri območja: na Ljubljano, sosednje občine in nekoliko bolj oddaljene občine, kot je na primer Grosuplje. Več na www.dnevnik.si.

Hipoteke, blokirani računi in stolpnice

V stari Šiški bi med Gasilsko cesto in Ulico Milana Majcna morala kmalu začeti rasti nova stanovanjska soseska. Pogojnik je v tem primeru še posebej na mestu, saj gradnjo načrtuje družba Aba plus, ki, kot kažejo javno dostopni finančni podatki, že dolgo ni sposobna poravnavati niti tekočih obveznosti, kaj šele kreditov za več milijonov evrov vreden projekt. Družba, katere lastnik je Gorazd Battestin, ima blokirane vse štiri bančne račune, pri dobrem milijonu evrov kapitala pa že več kot 15 milijonov evrov dolgov. Več na www.dnevnik.si.

Ljubljana v boj za naziv zelene prestolnice Evrope leta 2014

Ljubljana se je podala v boj za naziv zelene prestolnice Evrope v letu 2014, so sporočili v evropski komisiji. Minuli petek se je namreč končalo zbiranje prijav za ta naziv, za katerega se poteguje 19 mest iz 14 evropskih držav. Izid bo predvidoma znan junija prihodnje leto. Gre za priznanje, s katerim EU vsako leto nagradi prizadevanja za izboljšanje okolja, gospodarstva in kakovosti življenja v mestih. Več na www.dnevnik.si.

Oglaševane cene stanovanj v Ljubljani v tretjem četrtletju nižje

Oglaševane cene stanovanj so se v tretjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej v Ljubljani znižale za 1,5 odstotka, v osrednji Sloveniji (brez Ljubljane) pa za 1,8 odstotka. Povprečna oglaševana cena kvadratnega metra je v osrednji Sloveniji znašala 1864 evrov, v Ljubljani pa 2601 evro, ugotavlja nepremičninski spletni portal Slonep. Povprečna oglaševana cena stanovanj v Ljubljani se je od vrhunca sredi leta 2008 znižala za 10,4 odstotka, v osrednji Sloveniji pa za 18,5 odstotka. Več na www.dnevnik.si.

Več študentov, a manj zanimanja za študentske domove

Nejasna pravila glede absolventov in negotovost pri pridobivanju sobe voda na mlin sivemu trgu zasebnih ponudb. Če je še lani drastično primanjkovalo prostih postelj v študentskih domovih v Ljubljani in se je lahko ob začetku študijskega leta vselila le četrtina vseh, ki so zaprosili za posteljo, je letos slika nekoliko drugačna. V začetku študijskega leta se bo oziroma se je že lahko vselilo 950 brucev, kar je približno 45 odstotkov tistih, ki so za dom zaprosili in posteljo tudi pridobili. Poleg teh je posteljo v študentskem domu pridobilo tudi 330 tujcev, ki so v Sloveniji na študentski izmenjavi. Več na www.dnevnik.si.

Podzemlje in ulica ne gresta skupaj

Stanovalci ne morejo dobiti dovolilnice za parkiranje pod Kongresnim trgom in obdržati tiste za parkiranje v središču mesta. Na Mestni občini Ljubljana so pred odprtjem garažne hiše pod Kongresnim trgom zagotavljali, da bodo lahko stanovalci mestnega jedra obstoječo dovolilnico za parkiranje v mestnem središču obdržali, tudi če bodo zaprosili za parkirni prostor v garažni hiši. Več na www.dnevnik.si.

Veliko hrupa za nič – Zaradi nevarnosti zdrsa vrnitev k tapisonu

Direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik se je skupaj s hišnim arhitektom Andrejem Kasalom precej vehementno in brez občutka za kulturno dediščino lotil prenove prvega preddverja tega pomembnega hrama kulture. Kljub ostri kritiki domače in tuje arhitekturne stroke, da s prenovo pregrobo posegata v izvirno arhitekturo pokojnega arhitekta, profesorja Edvarda Ravnikarja, je Rotovnik vztrajal pri spremembi nekaterih ključnih avtorskih elementov, med drugim pri tem, da se odstrani tapison in se nadomesti s cenenim bambusovim parketom iz Kitajske. Več na www.mladina.si.

Popolnoma zaprli Roško cesto

Od danes naprej je spet odprta Poljanska cesta med Ambroževim trgom in križiščem z Roško cesto, zadnja pa se za mesec dni zapira za ves promet.”Zaradi povezave z novim mostom pri Cukrarni bodo delavci Gradisa G pod Roško cesto uredili komunalno napeljavo. Podobna dela so sicer opravili tudi na odseku Poljanske ceste, kjer so uredili vodovod, vročevod, električno napeljavo, telekomunikacijske vode in javno razsvetljavo,” je povedala Darja Lesjak iz službe za razvojne projekte in investicije na ljubljanski mestni občini in dodala, da so na Poljanski cesti nove tudi cestne površine za pešce ter kolesarje. Več na www.dnevnik.si.

Dobili nov vir, iz onesnaženega pa voda še naprej teče proti Ljubljani

Vodovodni sistem v Loški dolini, kjer je junija prišlo do močnega fekalnega onesnaženja glavnega vodnega vira Obrh, se po novem napaja iz nove vrtine v Kozariščah, saj so analize potrdile, da je voda tu neoporečna. “Toda vode je še vedno premalo, tako da bo do gradnje dodatne vrtine oskrba z vodo še motena,” nam je povedal župan občine Loška dolina Janez Komidar. Več na www.dnevnik.si.

Posušena drevesa bodo zamenjali ta mesec

287 kanadskim čugam, ki so jih člani Zavoda Exodos s podporo Mestne občine Ljubljana v obliki labirinta zasadili minulo zimo, letošnje poletje ni dobro delo. Nekaj deset dreves v tako imenovanem Labirintu umetnosti se je v poletnih mesecih posušilo, od njih je ostalo le vejevje in kupi rjavih iglic pod njimi. Direktorica Zavoda Exodos Ljubljana Nataša Zavolovšek je pojasnila, da je bila razlog za propad nekaterih dreves ravno huda poletna vročina. Ob tem je navedla še mnenje strokovnjaka za drevesa, da je prvo leto vedno kritično za vsa na novo posajena drevesa. Več na www.dnevnik.si.

Kardeljevo vilo v Tacnu vrnili dedičem

Vilo je po osamosvojitvi upravljalo obrambno ministrstvo, ki je zanjo bolj slabo skrbelo, tako da je danes notranjost povsem uničena. V druščini slovenskih partijskih funkcionarjev se je z eno lepših vil gotovo lahko pohvalil Edvard Kardelj. Vilo Tacen pod Šmarno goro je Jugoslavija podržavila leta 1947, ko naj bi tedanjega lastnika Ivana Seuniga prisilila v podpis menjalne pogodbe, po kateri je vilo z okoli 400 kvadratnimi metri stanovanjske površine, velikim vrtom, manjšim bazenom in ptičnico zamenjal za precej manj vredno tristanovanjsko vilo v Rožni dolini. Več na www.dnevnik.si.

Evro in pol za čiščenje in pluženje parkirišča

Občane, ki se na delo ali v šolo vozijo z vlakom, do železniške postaje pa se zaradi oddaljenosti pripeljejo z avtomobilom, je minuli teden neprijetno presenetila novica, da bodo morali odslej poleg vozovnice za vlak plačevati še uporabo parkirnega prostora. Nekaj voznikov se je sprijaznilo z novostjo in za parkirišče dnevno odštejejo 1,5 evra, večina pa raje v okolici poišče brezplačne parkirne prostore, ki jih že tako ali tako primanjkuje. Več na www.dnevnik.si.

Namesto hore legalis bodo Kočevci dobili odlok o popivanju na javnih mestih

“Mladi so le odraz nas, ki družbo ustvarjamo. Ko pokažemo na mladino, pravzaprav pokažemo nase,” je prvo okroglo mizo na temo povečanega vandalizma v Kočevju povzel pastor evangeličanske cerkve Toni Mrvič. Glede tega so si enotni tako strokovnjaki kot laiki, a vsi rešitve problema ne vidijo v enakih ukrepih.”Represija je nujna, saj druge stvari odpovedujejo. A hkrati je treba iskati tudi druge načine,” pravi kočevski župan Vladimir Prebilič, ki je s predlogom o hori legalis pred časom dodobra razburil javnost. Več na www.dnevnik.si.

V Kamniku so se odrekli Plečniku

Potem ko so se v Kamniku s pomočjo kranjskih varuhov kulturne dediščine javno odrekli Plečnikovi železniški postaji in jo preimenovali v Glanzovo postajo, se je zgroženemu kamniškemu arhitektu Tomažu Schleglu v obsodbi nedopustnega odrekanja avtorstva in “nasilja nad kulturno dediščino” pridružil tudi vodilni slovenski poznavalec Plečnikovega dela, umetnostni zgodovinar Damjan Prelovšek. Več na www.dnevnik.si.

Pot je tlakovana!

Ni ga Kamničana, ki ne bi vedel, kdo je Plečnik in kje je Plečnikova železniška postaja, ki kraljuje sredi mesta že od druge svetovne vojne naprej. Sprva so jo res imenovali Kraljev štacjon, saj so jo leta 1940 zgradili zaradi kralja Aleksandra, ki je k njim prihajal na oddih, a se je to nesocialistično ime po vojni kmalu uklonilo vse večjemu spoštovanju do dela arhitekta Jožeta Plečnika, kar so s pridom izkoriščali tudi v predstavitvenem gradivu mesta. Kljub zavedanju, da Plečnik Kamniku “dviguje ceno”, pa z njegovo dediščino (pre)pogosto pod vršaci Kamniških planin niso ravnali prav spoštljivo. Več na www.dnevnik.si.

Zaradi košarke na dežju ostali kolesarji in atleti

Po nedavno propadlem javnem razpisu za javno-zasebno partnerstvo pri gradnji nove dvorane Portoval, je bila novomeška občina neuspešna še pri izboru investitorja za večnamensko dvorano na velodromu v Češči vasi. Zataknilo se je pri zahtevah investitorja Imos po bančnih garancijah za najemnino, ki za občino niso bile sprejemljive. Več na www.dnevnik.si.

Nad Titovo cesto bodo vendarle pričeli graditi nadhod

Po tednu dni zamude je družba CM Celje vendarle pričela graditi nadhod za pešce in kolesarje čez Titovo cesto, pri krožišču v bližini Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, ki bo namenjen zunajnivojskemu prečkanju Titove ceste. Investitor je Mestna občina Maribor, vrednost objekta pa je 189 tisoč evrov. Več na www.vecer.com.

Kastriranje kulture

V vodo padli občinski program popolne prenove, s katerim bi Maribor v prihodnjem letu dobil reprezentativen kompleks alternativne, neodvisne kulturne produkcije, in nedavna postavitev nadzornih kamer na upravni stavbi ob Magdalenskem parku spominjata na vse bolj grozeč začetek krčenja avtonomije Kulturnega centra Pekarna. Bo torej pomembno mestno, regionalno in državno središče urbane kulture, ki bi jo mestna oblast v času napovedi modernih stavb morala negovati in čuvati kot unikum, a z izgovori na zakonske predpise vzpostavlja svoj način vladanja, postopoma ugasnilo?Vse kaže, da tako, kot je bilo, ne bo nikoli več, kajti kratkih stikov med uporabniki je vse več. Več na www.vecer.com.

Težave Marproma: premalo avtobusov in voznikov

Mestni avtobusni prevoznik Marprom se ukvarja s težavami. Dobra dva meseca potem, ko so dejavnost prevzeli od Veolie, se je izkazalo, da tako število voznikov kot vozni park, s katerim razpolagajo, ne zadoščata za nemoteno opravljanje dejavnosti, zato na posameznih linijah občasno nastajajo zamude, redki pa so tudi popolni izpadi voženj glede na veljavne vozne rede. Več na www.vecer.com.

Zlati zračni most se je sesul v prah

Niso se zmotili avstrijski poznavalci letalskih poslov, ko so podvomili v uspešnost anonimne letalske družbe Golden Air, ki je napovedala vzpostavitev redne letalske linije med Mariborom in Londonom z vmesnim postankom na Dunaju. Najbrž pa niti najbolj črnogledi strokovnjaki niso pričakovali, da bo ta letalska novost doživela tako klavrn polom. Od 6. oktobra, ko je bil napovedan prvi let proti Londonu, je z mariborskega letališča Edvarda Rusjana vzletelo samo eno letalo “zlate” letalske linije, na krovu pa je bil samo en potnik. Več na www.vecer.com.

Nova podoba trga znana, denarja zanjo (še) ni

Trg, ki je sedaj brezplačno parkirišče in zato zmeraj polno, bi po prenovi s potopnimi stebrički zaprli za promet, omogočeni bi bili le intervencija in dostava. Mestna občina Maribor namerava ob že izvedenih in še predvidenih posegih na Vojašniškem trgu prenoviti še nekaj drugih stavb v tem delu starega mestnega jedra. Več na www.vecer.com.

Lokalna samooskrba vse pogostejša

Prvo leto partnerskega kmetovanja z ekološkimi pridelki na Štajerskem, v katerem se bodo sedmim ekološkim kmetijam v prihodnjem letu priključile še štiri, se počasi bliža koncu, odzivi kmetij in potrošnikov pa so pozitivni. Mag. Mojca Žgeč iz društva Echo, ki je pobudnik projekta, pravi, da v Sloveniji trenutno dosegamo le dobrih 30 odstotkov samooskrbe, zato želijo predvsem spodbujati razvoj ekološkega kmetovanja, izboljšati prepoznavnost ekološkega kmetovanja in podpreti ekološke kmetovalce. Več na www.vecer.com.

Na Ravnah odprli prvi ekološki leseni mladinski hotel

“Za projekt gradnje mladinskega hotela Punkl smo se odločili na osnovi analize, ki je pokazala, da občina Ravne na Koroškem in koroška regija nujno potrebujeta več prenočitvenih zmogljivosti,” je ob odprtju prvega nizkoenergijskega ekološkega lesenega mladinskega hotela v Sloveniji poudaril Aleksander Kotnik, direktor koroškega zavoda za kulturo, ki je tudi investitor projekta. Več na www.dnevnik.si.

Solkanci zavihali rokave, na železnicah molčijo

Razpadajoč in zanemarjen objekt železniške postaje v Solkanu pri Novi Gorici je že vrsto let kamen spotike tako domačinov kot tudi naključnih obiskovalcev. Objekt je že večkrat dobil tudi osat oziroma bodečo nežo pri ocenjevanju novogoriškega turističnega društva zaradi neurejene okolice in katastrofalnega stanja samega objekta, a lastniku – Slovenskim železnicam – tudi to ni prišlo do živega. Več na www.dnevnik.si.

Slovenske železnice: Namestili bomo klop in vozni red

Včeraj smo poročali, da so mladi Solkanci na lastno pest izvedli odmevno “udarniško akcijo”, v okviru katere so očistili okolico zanemarjene in propadajoče železniške postaje v Solkanu pri Novi Gorici, objektu pa nadeli novo preobleko. Zakaj se tako mačehovsko obnašajo do svoje lastnine, smo povprašali tudi Slovenske železnice, kjer so v svoj zagovor povedali, da so sredstva, ki jim jih država namenja za vzdrževanje postajnih poslopij, zelo omejena, zato so jih prisiljeni namenjati le za nujne investicije na postajah, kjer je več potnikov. Več na www.dnevnik.si.

Mladi svetujejo, kakšno pot naj ubere Idrija

Leto dni so štirje podiplomski študenti za Klub idrijskih študentov analizirali položaj mladih v občini, izsledke strnili v brošuro in ji dodali še predloge in priložnosti. Projekta To bo Idrija – mladinska strategija so se s podporo evropske agencije Mladi v akciji za Klub idrijskih študentov lotili štirje mladi sociologi in kulturolog. Podiplomski študent Matevž Straus ga je pred dnevi predstavil. Nabor 20 predlogov in priložnosti usmerja pet zastavonoš. Na prvo mesto postavljajo oblikovanje fonda manjših, cenejših prehodnih stanovanj za mlade in stanovanjske zadruge za upravljanje z zasebnimi najemniškimi stanovanji po meri najbolj ranljivih družbenih skupin. Več na www.primorske.si.

Ladijski turisti še niso dobro izkoriščena priložnost

Neverjetno, a resnično! Prodajni hit med ladijskimi turisti, ki so letos oblegali Koper, je bila obutev iz koprske trgovine Borovo na Čevljarski ulici. Če vprašamo tamkajšnje prodajalke, so ob nedeljah, ko so mesto preplavili potniki z ladje Voyager of the seas, prodale toliko različnih vrst čevljev vseh cenovnih razredov, kot jih niso v vsem tednu. Še ena zanimiva letošnja prodajna uspešnica je bila majhna vas Padna, ki je vsako nedeljo sprejela med 200 in 250 gostov z ladje. Več na www.primorske.si.

Mali podjetniki iz centra kot protiutež trgovskim velikanom

Spomladanska napoved, da bodo mali podjetniki iz koprskega mestnega jedra ustanovili stanovsko združenje, se je v začetku tedna uresničila. Združenje trgovcev si bo prizadevalo, da bi bil utrip koprskega mestnega jedra vselej tako živahen kot ob prihodu potniških ladij. Na poti do cilja – skupaj prispevati k oživitvi mestnega središča – jim bo pomagala mestna menedžerka. Več na www.primorske.si.

Župan zadnji trenutek preklical akcijo Čisti park

Manj kot 24 ur po tem, ko je protestnikom sporočil, da se morajo zaradi čiščenja odstraniti iz parka Zuccotti, si je Michael Bloomberg, župan New Yorka, premislil. Med simpatizerji gibanja Zavzemimo Wall Street je na trgu eksplodiralo navdušenje. Kakšnih tisoč ljudi je v znak zmage visoko dvigalo roke, metle in ostalo orodje, s katerimi so se lotili čiščenja 2000 kvadratnih metrov velikega javnega parka, ki je v lasti družbe Brookfield Properties, zasebnega podjetja za nepremičnine. Več na www.dnevnik.si.

Londonsko olimpijado bodo “razsvetljevali” posebni pločniki

CNN je poročal o sistemu PaveGen, ki kinetično energijo iz človeškega koraka spreminja v elektriko. Posebne plošče naj bi energijo lahko shranjevale do tri dni. Prve tovrstne plošče bodo postavili na glavni prehod za pešce med olimpijskim stadionom in novim nakupovalnim centrom, ki pričakuje 30 milijonov kupcev v prvem letu delovanja. “Plošče bi morale proizvesti dovolj električne energije za razsvetljavo pred centrom,” je dejal 25-letni inženir, ki je razvil omenjeni prototip. Več na www.dnevnik.si.

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri