Zakaj se še ne prilagajamo podnebnim spremembam?

Politika nima posluha za prostor

V državi ne moremo postaviti niti ene vetrne elektrarne, gradimo pa šesti blok termoelektrarne Šoštanj. Govorimo o trajnostnem prometu, pa nimamo trajnostne politike na tem področju. Pripravili smo pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, pa nimamo širše nadsektorske podpore. Izgubljamo se v razmišljanju o vzvodih za boljšo bivalno kulturo v mestih, vendar nimamo vzpostavljenega prostorskega in informacijskega sistema, stanje na področju urejanja prostora v Sloveniji opisuje generalni direktor direktorata za prostor na okoljskem ministrstvu Mitja Pavliha. “Vsak dan se soočam s problemi, za katere naša predpostavljena politika nima posluha,” je v uvodnem govoru na okrogli mizi Inštituta za politike prostora dejal Pavliha in opozoril, da država ne ve prav dobro, kakšne so njene prostorske politike. Več na www.dvenik.si.

Eko sklad razpisuje subvencije za električna vozila

Eko sklad je v uradnem listu objavil štiri nove pozive za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud, od katerih so trije namenjeni spodbujanju večje energijske učinkovitosti v prometu, eden pa spodbujanju gradnje ali obnove izobraževalnih stavb v lasti občin. Vlada je namreč sprejela rebalans proračuna Eko sklada, na podlagi katerega ta začenja izvajanje novih programov za izboljšanje energijske učinkovitosti. Več na www.dnevnik.si.

Slovenci živimo v prevelikem hrupu

Čeprav slovenska zakonodaja upravitelje vira hrupa obvezuje, da s protihrupnimi ukrepi zmanjšujejo glasnost hrupa pod zakonsko predpisano mejo, je preobremenjenost okolja s hrupom v Sloveniji postala tako velika, da vseh težav tudi zaradi pomanjkanja denarja še nekaj časa ne bo mogoče rešiti. V Sloveniji obremenjenosti okolja oziroma prebivalstva s hrupom sistematično in celovito ne spremlja nihče, a strokovnjaki vedo povedati, da je zaradi hrupa prizadeto veliko število ljudi. Najpomembnejši vir okoljskega hrupa pri nas je po navedbah Agencije RS za okolje cestni promet, sledijo pa mu železniški in zračni promet, hrup z gradbišč in iz industrije. Več na www.dnevnik.si.

V projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna sodelovali dve tretjini krajev

V pravkar sklenjenem projektu Turistične zveze Slovenije (TZS) Moja dežela – lepa in gostoljubna, katerega poglavitno poslanstvo je urejanje in ohranjanje okolja, sta sodelovali dobri dve tretjini slovenskih krajev. Zaključna prireditev projekta, ki ima dolgoletno tradicijo, bo decembra v Portorožu. Kot so sporočili iz TZS, sta v tekmovanju v okviru projekta sodelovali dobri dve tretjini slovenskih krajev, razdeljenih po kategorijah, prilagojenih značilnostim naselja in turistični ponudbi. Več na www.dnevnik.si.

Pomoč gospodinjstvom pri varčevanju z elektriko

Potreba po električni energiji pri nas iz leta v leto narašča, gospodinjstva pa porabijo kar tretjino vse električne energije v elektrodistribucijskem omrežju. Slovenska gospodinjstva ne delujejo energetsko varčno in niso dovolj seznanjena z metodami varčevanja, čeprav si kar 81 odstotkov gospodinjstev želi zmanjšati stroške za elektriko in čutijo, da je nekaj treba narediti. Zato je podjetje SODO skupaj s sistemskim operaterjem prenosnega omrežja Elesom pod okriljem projekta Uresničujmo, z energijo varčujmo pripravilo spletno aplikacijo, po kateri lahko vsak uporabnik izve, katere ukrepe lahko izvaja na domačih električnih napravah in kolikšne prihranke bo s temi ukrepi dosegel. Aplikacija je dostopna na spletni strani www.uresnicujmo.si. Več na www.dnevnik.si.

Domžalčani se veselijo urbane

“Z vodstvom občine Domžale potekajo pogovori o podaljšanju proge mestnega potniškega prometa. Prednost bi imela integrirana potniška linija, v katero bi vključevali tudi podjetje Kambus, kar jim bomo predložili,” so na vprašanje, kako daleč so priprave na podaljšanje linije mestnega potniškega prometa (LPP) do Trzina in Domžal, odgovorili na ljubljanski mestni občini. Dodali so, da načrtovana trasa mestnega prometa predvidoma poteka na relaciji: Šentjakob, Podgorica, Dragomelj in Domžale, kjer Kambus vozi redkeje. Morebitno podaljšanje proge mestnega prometa skozi Trzin in Mengeš do Kamnika pa za zdaj ni predvideno. Več na www.dnevnik.si.

Mestni promet kmalu bolj ekološki

Mestni avtobusi so danes eden največjih virov onesnaževanja zraka v prestolnici, vendar se bo to kmalu spremenilo. Že novembra bo po ljubljanskih cestah zapeljalo prvih 20 avtobusov na zemeljski plin, v javnem podjetju Ljubljanski potniški promet (LPP) pa pravijo, da je to le prva pošiljka v okviru obnove voznega parka. Do leta 2015 bodo namreč nabavili še 90 sodobno opremljenih ekoloških avtobusov, vpliv škodljivih emisij pa naj bi se z zamenjavo starejših avtobusov zmanjšal za približno 80 odstotkov. Več na www.dnevnik.si.

Namesto severnih vrat severna jama

Gradbeno jamo za eno od dveh stolpnic na Bavarskem dvoru, ki jo je na vogalu Tivolske in Slovenske ceste skopalo propadlo podjetje S1, bodo po besedah stečajnega upravitelja družbe Bojana Klenovška poskusili prodati že letos. Cenitev zemljišča z dokončanim projektom in pravnomočnim gradbenim dovoljenjem za 72-metrsko poslovno stolpnico naj bi bila gotova že ta mesec. Čim hitrejša prodaja nasedlega projekta je po Klenovšku najboljša rešitev za globoko gradbeno jamo sredi mesta, ki jo bi morali že zdavnaj pozidati. Več na www.dnevnik.si.

Kozolcu bodo naredili še stranski lifting

Skoraj leto in pol po obnovi fasade na sprednji in dvoriščni strani Kozolca naj bi v kratkem končno stekla tudi dela za obnovo stranskih fasad. Občina je za ta dela na razpisu izbrala družbo Givo, s katero je pred dvema tednoma podpisala pogodbo v vrednosti dobrih 420.000 evrov . Podjetje, ki je v prestolnici obnovilo že kopico fasad spomeniško zaščitenih stavb, mora dela končati do sredine januarja prihodnje leto. Več na www.dnevnik.si.

Še letos začetek gradnje novih ljubljanskih fakultet

Na ljubljanski univerzi so v minulem tednu odpirali ponudbe za javno naročilo projekta gradnje novih prostorov fakultet za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) ter za računalništvo in informatiko (FRI). Projekt je na prednostni listi investicij Univerze v Ljubljani že od leta 2001, gre pa za gradnjo novih fakultet v izmeri več kot 42.000 kvadratnih metrov. Na javni razpis je prispelo pet ponudb, so sporočili z Univerze v Ljubljani. Več na www.dnevnik.si.

Jesenska podoba ljubljanske Opere

Ljubljanska operna hiša, že nekaj let zavita v gradbene odre in zaščitne ograje, je pred dnevi pokazala svojo »očiščeno« podobo.  Ena najpomembnejših predstavnic klasicizma v mestu, zgrajena leta 1892 kot deželno gledališče, je na prenovo in dozidavo čakala dolga desetletja, saj nikoli ni bila dovolj prostorna za opero. Leta 1998 je bil na javnem natečaju izbran projekt prenove in dozidave arhitektov Jurija Kobeta in Marjana Zupanca. Gradbeniki so Opero zasedli junija 2006, in sicer z načrtom, da bo v naslednjih dveh letih stara stavba povsem obnovljena, na mestu Piccolijeve vile pa zgrajen prizidek z vadbenimi prostori. Pokazalo se je, da so se prvotni roki podaljšali zaradi različnih zapletov. Več na www.delo.si.

Ljubljanski taksisti pogoreli v evropski raziskavi

Taksisti v Ljubljani najslabše opravljajo svojo dejavnost, je pokazala raziskava evropskih avtomobilskih zvez, ki je potekala v 22 evropskih mestih v 14 državah. V raziskavi nobeno od mest ni dobilo ocene izvrstno, vendar pa je zgovorno dejstvo, da je bila polovica vseh potovanj s taksiji v Ljubljani ocenjena z oceno slabše kot sprejemljivo. Več na www.dnevnik.si.

“Vsi taksisti si ne zaslužimo ocene slabo”

Taksistov v Ljubljani se skoraj pregovorno drži slab sloves, češ da niso prijazni, da radi stranke zapeljejo po obvozu in jim posledično tudi več zaračunajo, da kršijo cestnoprometne predpise in tako naprej. Seveda to ne velja za vse taksiste v Ljubljani, saj so mnogi zelo ustrežljivi, zgovorni, svoje potnike vprašajo, ali imajo posebno željo, kod naj jih peljejo, dosledno upoštevajo pravila in svojih strank ne udarijo neupravičeno po žepu. Vendar pa, kot je pokazala nedavna raziskava evropskih avto-moto zvez, ki je potekala v 22 mestih v 14 državah, je kakovost taksi služb v Ljubljani najslabša izmed vseh mest, ki bo bila vključena v raziskavo. Več na www.dnevnik.si.

Slaba volja in pritožbe zaradi cirkusa

Na Šmartinski cesti se te dni med dvema novima soseskama šopiri velik belo-rdeč šotor, okoli njega pa se v ograjah sprehaja nekaj manj kot 40 živali. Vonj po živalih iz cirkusa Safari lahko nedvomno zazna vsak, ki se te dni sprehodi po Šmartinski cesti blizu Žal. Nekaterih vonj sploh ne moti in z veseljem izkoristijo priložnost, da si brezplačno ogledajo in tudi pobožajo različne živali. Druge pa moti do te mere, da pišejo pritožbe in iščejo načine, kako cirkus pregnati iz svojega okoliša. Več na www.dnevnik.si.

Novi kompleks na Dobu rešuje prostorsko stisko v zaporih

S sodobno opremljenima bivalnima blokoma s skupno 174 posteljami so rešili perečo prezasedenost v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob. Pravosodni minister Aleš Zalar je ob odprtju dejal, da se bo z naložbo v znesku 12 milijonov evrov Slovenija lahko postavila v Evropi, saj je takih sodobno urejenih zaporov v Evropi malo. Minister upa, da bo kompleks služil kot zgled in model urejanja zaporov doma in v tujini. Več na www.delo.si.

Ljubljanska občina mora vrniti slaba 2 milijona evrov evropskega denarja

Mestna občina Ljubljana bo morala vrniti 1,9 milijona od skupno okoli 9,3 milijona evrov evropskih sredstev, ki so jih pridobili na razpisu za sofinanciranje večnamenske športne dvorane v Stožicah. Ministrstvo za šolstvo in šport je občini že poslalo odločbo o vračanju večinoma evropskega denarja, je povedal minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, medtem pa je ljubljanski župan Zoran Janković dodal, da so se na odločbo tudi že pritožili in čakajo odločitev upravnega sodišča. Več na www.dnevnik.si.

Mokrišče želi spremeniti v poligon varne vožnje in poslovno cono

Mokrišče Mlake ob avtocestnem izvozu Domžale, ki se razteza v kraju Zaboršt, je manjše za dva hektara. Roman Kalušnik, nekdanji mengeški občinski svetnik (LDS) in lastnik nepremičninskega podjetja Karo, ki je že aprila lani začel brez dovoljenj z zemeljskimi izkopi nasipavati njegov jugozahodni del, je pred kratkim dovolil posek velikega dela strnjenega močvirnega gozda, poraščenega s črno jelšo. Pri tem je bolj kot gospodarska pomembna ekološka škoda. V gozdu je namreč več ogroženih močvirskih rastlinskih in živalskih vrst z rdečega seznama. Več na www.delo.si.

Smrad iz nelegalno zgrajene bioplinarne v Pirničah

Smrad po gnijoči silaži in gnojevki ob nelegalno zgrajeni bioplinarni brez obratovalnega dovoljenja še vedno ni izginil. To je potrdilo tudi poročilo o širjenju neprijetnih vonjav v Zgornjih Pirničah, Verju in na obrobju Medvod, ki ga je po naročilu medvoške občine izdelalo podjetje Studio okolje. Še ta teden bo Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana pripravil oceno tveganja za pojav nalezljivih bolezni, na podlagi katerega se bo zdravstveni inšpektor odločil o morebitnih ukrepih. Več na www.delo.si.

Občina bo plačala le polovico odškodnine za brežiški grad

Brežiški občinski svet je na včerajšnji izredni seji sprejel sklep, da občina za vračilo leta 1945 nacionaliziranega brežiškega gradu družini Attems ne bo plačala odškodnine v višini 1,6 milijona evrov (ocenjena vrednost gradu na dan odvzema po današnji cenah), kot je brežiškemu okrajnemu sodišču junija predlagal odvetnik oškodovancev. V Brežicah namreč vztrajajo pri plačilu odškodnine za samo polovico gradu v višini 0,8 milijona evrov, s čimer se je pred pol leta na sestanku strinjal tudi predstavnik rodbine Johannes Attems. Več na www.delo.si.

Brežičani rešujejo, kar bi morala rešiti država

Brežiški svetniki tudi po sinočnji izredni seji ne vedo, čigav je pravzaprav mogočni grad v starem mestnem jedru. Odločeni so le, da ga ne dajo in da zanj v 15 let trajajočem pravdanju s potomci nekdanjih lastnikov, avstrijske plemiške rodbine Attems, ne bodo plačali niti evra. Več na www.dnevnik.si.

Svoje prostore dobila tudi metliška mladina

Tako kot v okoliških občinah bo od včeraj naprej tudi metliška mladina lahko popoldanski prosti čas preživljala v mladinskem centru. S tem so se uresničile večletne želje Kulturnega društva Plac in plesnega društva Krokar, da dobijo mladi Metličani svoj prostor, saj do zdaj praktično niso imeli kam. Več na www.dnevnik.si.

Maks in UGM septembra 2012

Kljub mnogim neznankam se bo gradnja 32 milijonov evrov vredne naložbe v mariborsko kulturno infrastrukturo vendarle pričela v prihodnjih dneh. Predvidoma v drugi polovici oktobra naj bi na območju bivšega MTT Tabor na Ruški cesti v Mariboru položili temeljni kamen, s čimer bi protokolarno požegnali uradni začetek gradnje nove Umetnostne galerije Maribor (UGM), ki bo na desnem bregu Drave združena z Mariborskim kulturnim središčem (Maks). Več na www.vecer.com.

Prenovljena Pekarna bo zamudila Evropsko prestolnico kulture

Z odprtjem upravne stavbe z mladinskim hotelom je najpomembnejši mariborski center urbane kulture Pekarna le dočakal prvo infrastrukturno pridobitev. Dokončanje celovite prenove Kulturnega centra Pekarna v letu 2012 – kot je v minulih letih in mesecih mnogokrat obljubil mariborski župan Franc Kangler – pa se zagotovo ne bo udejanjila. Več na www.dnevnik.si.

Vse manj denarja (in upanja) za Pekarno

Ker mariborska občina nima dovolj denarja, je v vodo padla tudi njena obljuba, da bo neodvisni kulturni center Pekarna prenovljen v letu kulturnega prestolovanja, vprašanje je tudi, kako celovita bo nadaljnja prenova. V Pekarni se jezijo, da so “noter spustili MKC”, saj so doslej dobili zgolj novo upravno zgradbo, medtem ko vsi drugi objekti – Lubadar, Hladilnica, MC in Gustaf – zaradi občinske racionalizacije čakajo. Več na www.vecer.com.

“Pekarna ni oaza miru”

Programski svet Kulturnega centra Pekarna je pred dnevi direktorju urada za kulturo Alešu Novaku, direktorici javnega zavoda MKC Nini Arsenovič in Andreju Fištravcu, predsedniku sveta zavoda MKC, poslal odprto pismo zaradi nerazumljivega ožanja osebnega in ustvarjalnega prostora svobode, ki so mu priča v obnovljeni upravni stavbi. Več na www.vecer.com.

O spremembah glede hišniških stanovanj

Iniciativni odbor hišnikov, ki si prizadeva za spremembo stanovanjskega zakona, sklicuje v sredo ob 18. uri v gostišču Taborka (Društvo upokojencev Tabor) v Gorkega ulici 48 v Mariboru sestanek hišnikov, ki živijo v hišniških stanovanjih. Spomnimo, da je te Jazbinškov stanovanjski zakon postavil v neenakopraven položaj, saj jim ni bila priznana stanovanjska pravica, ampak le pravica do začasne uporabe stanovanja, zaradi česar stanovanja niso mogli odkupiti. Več na www.vecer.com.

Po obnovi osrednjega trga bodo v Jurovskem Dolu kmalu obnovili tudi kulturni dom

Do letošnje zime bo, po napovedih župana občine Sv. Jurij v Slovenskih goricah Petra Škrlca, končana prenova glavnega trga v Jurovskem Dolu. Za prihodnjo pomlad jim bo ostalo le še, da namestijo javno razsvetljavo in ob občinskem prazniku na Jurjevo bodo lahko slovesno predali namenu povsem spremenjen trg ob cerkvi in kulturnem domu. Več na www.vecer.com.

Radenski zdraviliški park bodo le obnovili

Dolga leta zanemarjanja in dve močni neurji pred leti sta glavna vzroka, da je gozdni del zgodovinskega radenskega zdraviliškega parka skoraj povsem uničen in turističnemu kraju, kakršen so Radenci, prej v sramoto kot v ponos. Tega so se ves čas zavedali tako v Radenski, ki se je pred sedmimi leti lastniško razdelila na dva dela, kot v občini Radenci, vendar do zdaj niso ukrepali. Največja ovira in najpomembnejši izgovor za neukrepanje je še nedokončan denacionalizacijski postopek. Več na www.delo.si.

Podpora novi garažni hiši v Portorožu

Svetniki so podprli osnutek načrta za garažno hišo na Valeti in 62 stanovanj v njej.Seznanili so se tudi s pripombami najbližjih sosedov, ki menijo, da tja garažna hiša ne spada in da bo to še en betonski velikan z vrsto turističnih stanovanj, katerih lastniki bodo bolj obremenjevali turistični kraj kot mu pomagali. Poleg temeljne pripombe, da gre pri projektu garažne hiše bolj za nepremičninski posel kot infrastrukturo, ki bi reševala turistično mesto, imajo nasprotniki pomisleke tudi glede lokacije daleč od središča mesta in kopališč. Vendar predlagatelji vse pripombe krajanov zavračajo. Več na www.delo.si.

Projekt hitre ceste Jagodje-Lucija vreden 1,5 milijona evrov

Družba za avtoceste v RS (Dars) je podpisal 1,5 milijona evrov vredno pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije za odsek hitre ceste Jagodje – Lucija in priključno cesto za Piran (sklop 1) – vključno s premostitvenimi in ostalimi objekti. Dela bodo kot najugodnejši izvedli Projektivni atelje – nizke gradnje, Ljubljanski urbanistični zavod, Econo in Promico. Več na www.delo.si.

Ankarančani hočejo pokopališče in ne apartmajev

V občini Ankaran v konstituiranju opozarjajo na moralno sporno in sumljivo spremembo namembnosti predvidenega pokopališča, na območju katerega naj bi zraslo apartmajsko naselje. Občino Koper in investitorja pozivajo k opustitvi projekta. Predsednik krajevne skupnosti Ankaran Gregor Strmčnik je na današnji novinarski konferenci povedal, da je omenjeni gradbeni poseg le eden izmed številnih načrtovanih posegov v prostor, ki jim v Ankaranu nasprotujejo. Več na www.primorske.si.

“Kampusa sta nujna za razvoj Univerze na Primorskem”

Rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc je predstavil naložbe. Med drugim je naznanil, da so dela na prvem bloku kampusa Livade v Izoli stekla in da bodo predvidoma končana konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Opozoril je, da bi bilo neracionalno zaustaviti naložbe v teku, ki da so nujne za nadaljnji razvoj univerze. Več na www.primorske.si.

Občina ne bo več “částila” cevi

Kdor bo od decembra dalje na ozemlju Občine Idrija kaj gradil ali pa širil objekt, bo moral plačati komunalni prispevek. Proračunu se po dveh desetletjih znova obeta namenski denar za komunalno opremljanje zemljišč. Prispevek ima podlago v obsežnem programu opremljanja stavbnih zemljišč, ki podrobno vrednoti vso komunalno opremo v občini. Več na www.primorske.si.

Bleščeče obrobje mesta, jedro pozabljeno

Načrtovanje prostora bi moralo biti usmerjeno k ljudem, ki z njim dihajo, arhitektura pa bi morala biti le orodje, ki to omogoča, so se strinjali udeleženci sredine okrogle mize, ki jo je v Kopru pripravilo Društvo arhitektov obale (DAO). A pot do tega cilja je za arhitekte polna pasti in preprek. Po eni strani jih ustvarjajo konfliktni, nekonstruktivni odnosi z varuhi kulturne dediščine, po drugi pa (pre)močne vizije oblastnikov in naložbenikov, v katerih imata – kot v koprskem primeru – privlačnost in donosnost na obrobju mest pogosto večjo težo kot uporabnost v jedru. Več na www.primorske.si.



Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri