Mesta in podnebne spremembe

Svetovni dan habitata letos pod geslom Mesta in podnebne spremembe

V skladu s sklepom Generalne skupščine ZN vsak prvi ponedeljek v oktobru obeležujemo svetovni dan habitata. Ta dan je posvečen osvetlitvi vloge mest in naselij ter spodbujanju razumevanja vprašanj, povezanih z urbanim razvojem. Letos poteka pod geslom Mesta in podnebne spremembe. Več na www.eko.dnevnik.si.

Potrošniki bolj cenijo gospodarski razvoj kot okolje, razen na Kitajskem

Skrb za okolje je drugo najpomembnejše področje, ki se ga morajo lotiti družbe, je v anketi dejalo 21 odstotkov vprašanih odraslih. Raziskava 2011 Cone/Echo Global CR Opportunity Study, ki sta jo izvedla Cone Communications in Echo Research, je pokazala, da je najpomembnejše področje, ki bi se ga morala lotiti vsaka družba, gospodarski razvoj – vsaj tako je menilo 34 odstotkov vprašanih. Človekove pravice so se uvrstile na tretje mesto, z 12 odstotki. Več na www.eko.dnevnik.si.

Delova tema: Avtomobili so večji, parkirišča po starih merilih

»Avtomobili se v zadnjem desetletju povečujejo, parkirni prostori pa ostajajo na ravni standardov iz osemdesetih let prejšnjega stoletja,« opozarjajo nekateri vozniki in gradbeni projektanti, zavzeti zagovorniki večjih parkirnih prostorov. Takšnih načel se držijo predvsem nakupovalna središča, ki bi rada ponudila kupcem čim več udobja tudi pri parkiranju, na povsem nasprotnem bregu pa so številni investitorji, ki hočejo čim več parkirnih prostorov na čim manjši površini. Ker pa jih lahko prodajo tudi za 20.000 evrov, to ni presenetljivo. Več na www.delo.si.

MOL mora vrniti 1,9 milijona evrov za Stožice, a se s tem ne strinja

Ker je po upravnem tudi vrhovno sodišče ugotovilo, da lanski razpis ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo v višini skoraj 9,4 milijona evrov ni bil sporen, pričakujem, da bodo utihnili vsi, ki govorijo, da je bil »prikrojen«. Če tega ne bodo storili, bomo to prisiljeni storiti po drugi poti. To je na svoji tiskovni konferenci v Ljubljani med drugim izjavil minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, ko je pojasnjeval podrobnosti v zvezi z domnevno spornim financiranjem ljubljanskega večnamenskega nogometnega stadiona Stožice iz evropskih in državnih sredstev. Več na www.delo.si.

Mestna občina Ljubljana bo preimenovala Titovo cesto

V taboru pobudnikov ocene ustavnosti in zakonitosti so zadovoljni z odločbo ustavnega sodišča, ki je soglasno sprejelo odločitev, da je ime ljubljanske Titove ceste v neskladju z ustavnim načelom spoštovanja človekovega dostojanstva. Več na www.dnevnik.si.

Dvorana Stožice v Areno Triglav

Večnamenska dvorana v športnem parku Stožice bo po sponzorju Zavarovalnici Triglav po novem nosila ime Arena Triglav. Direktor javnega zavoda Šport Ljubljana Roman Jakič je potrdil, da bodo z zavarovalnico v teh dneh izpogajali še zadnje tehnične podrobnosti in da bi pogodbo lahko podpisali v kratkem, saj so se dogovorili skoraj o vseh podrobnostih. Zavarovalnica Triglav bo prihodnjih pet let namenjala po 500.000 evrov v zameno za to, da bo na dvorani njeno ime. Več na www.dnevnik.si.

Na kolesih do denarja za mlade

Socialno podjetje Gostilna dela in zaposlovalna agencija Adecco sta se odločili za sodelovanje, ki ga nameravata predstaviti na današnjem dobrodelnem kolesarjenju.Tako bo zaposlovalna agencija Adecco v okviru sodelovanja mladim, ki bodo svoje izobraževanje v Gostilni dela končali, pomagala pri iskanju zaposlitve. Obenem pa bo Adecco v okviru mednarodne kolesarske akcije Win4Youth, pri kateri za vsakih pet kilometrov, ki jih prekolesarijo zaposleni in poslovni partnerji agencije, namenila en ameriški dolar dobrodelnim organizacijam, ki pomagajo mladim. Več na www.dnevnik.si.

Turistom bolj poznan kot Ljubljančanom

Gruče turistov, ki se na vse pretege trudijo narediti čim boljšo fotografijo mogočnih zelenih zmajev, so praktično vsakdanji prizor na Zmajskem mostu, ki nasmeje marsikaterega mimoidočega Ljubljančana. Njemu se namreč zdi ta most nekaj povsem samoumevnega, medtem ko turiste očara tudi vodičeva razlaga o nastanku tega znamenitega ljubljanskega mostu. Ta je vse prej kot dolgočasna, vendar domačinom pogosto popolna neznanka. Zmajski most bi po prvotnih načrtih morali krasiti krilati levi, zmaja so kasneje izbrali, ker je bil ta v mestnem grbu. Več na www.dnevnik.si.

Podaljšek Kozolca se je pošteno zavlekel

Garažna hiša Kozolec 2, podaljšek obstoječe garažne hiše na Bavarskem dvoru, bi morala po napovedih stati že skoraj dve leti. Vendar se je že skoraj tipično po ljubljansko najprej zelo zavleklo z arheološkimi raziskavami, kasneje pa še zaradi soglasij sosedov, da je odmik podzemnih etaž od meje sosednjih zemljišč manjši od treh metrov, kakor veleva nov občinski prostorski načrt. Takoj, ko bodo soglasja dobili, bodo ponovno zaprosili za gradbeno dovoljenje, pravijo na mestni občini Ljubljana, ki garažno hišo “gradi” v javno-zasebnem partnerstvu z ZIL Inženiringom. Več na www.dnevnik.si.

Začetek prenove Plečnikovega stadiona prestavljen

Na prvi jesenski seji mestnega sveta so svetniki, po pričakovanjih, z 29 glasovi za in sedmimi proti že četrtič zapored podaljšali družbeno pogodbo družbe Bežigrajski športni park (BŠP), ustanovljeno z namenom prenove Plečnikovega stadiona za Bežigradom. Več na www.delo.si.

Kamničani zadovoljni s povezavo z Ljubljano

Medtem ko v Grosuplju občani že izkoriščajo prednosti nedavno podaljšane proge Ljubljanskega potniškega prometa, ki jo lahko potniki plačujejo kar z urbano, so v Kamniku nekateri zaradi napovedi nadaljnjega širjenja mestnih prog zaskrbljeni. Bojijo se, da bi že večkrat omenjeno podaljšanje mestnih prog do Trzina, Domžal in morda Mengša močno zmanjšalo število potnikov na progah kamniškega prevoznika Kambus, ki bi posledično moral okrniti število prevozov iz Kamnika v Ljubljano, zmanjšati svoj vozni park in število zaposlenih. Več na www.dnevnik.si.

Z manj postajališči hitreje do Grosuplja

Zaradi številnih prošenj potnikov, da bi skrajšali čas vožnje do končne postaje Grosuplje, so se v javnem podjetju Ljubljanski potniški promet odločili ukiniti nekatera postajališča na progi 3G. Sprememba bo začela veljati v ponedeljek, in sicer mestni avtobusi ne bodo ustavljali na nekaterih postajališčih na Dolenjski cesti, saj imajo potniki na voljo še liniji 3 in 3B, potovanje do Grosuplja pa bo po novem hitrejše in v skladu z voznim redom. Avtobusi na tej progi bodo še naprej ustavljali na vseh tistih postajališčih, kjer je prej ustavljal avtobus primestnega prometa na liniji do Grosuplja. Več na www.dnevnik.si.

Uspešno poletje za ljubljanske hotelirje

Nezadovoljstvu nad slabšim obiskom prestolnice v letu 2009 je lansko leto sledilo navdušenje nad dvigom števila obiskovalcev in nočitev, ta pa se nadaljuje tudi letos. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je namreč po podatkih državnega statističnega urada Ljubljano obiskalo osem odstotkov več turistov kot v istem obdobju lani, prav tako so obiskovalci naredili sedem odstotkov več nočitev. Avgust in september sta bila zaradi naklonjenega vremena še zlasti uspešna, hotelirji pa optimistično gledajo tudi na oktober. Več na www.dnevnik.si.

Ljubitelji kričečih fasad ne bodo kaznovani

Po nekaj manjših dodatnih uskladitvah v Domžalah danes stopa v veljavo spremenjen odlok o prostorskih ureditvenih pogojih, ki je zaradi prepovedi uporabe kričečih barv fasad vzbudil veliko polemik tudi v širšem slovenskem prostoru. Kljub deljenim mnenjem v Domžalah pri prepovedi vztrajajo. Župan Toni Dragar pa je dodatno pojasnil, da zahteve ne bodo uveljavljali niti za že obstoječe vpadljive fasade, sankcij pa ne bodo deležni niti lastniki novih fasad, ki odloka tudi v bodoče ne bodo spoštovali. Več na www.dnevnik.si.

V Mariboru prvi skupnostni urbani vrt

V okviru evropske prestolnice kulture bo prihodnjo pomlad v Mariboru zaživel prvi alternativni skupnostni urbani vrt v Sloveniji. Oblikovali ga bodo člani programskega sklopa Urbane brazde in okoliški stanovalci. Tako si bodo lahko zelenjavo in sadje pridelali sami, namesto da ju kupujejo v trgovini. Za ureditev vzorčnega primera skupnostnega urbanega vrta je Mestna občina Maribor zagotovila zemljišče v velikosti enega hektarja v mestni četrti Radvanje. Na njem nameravajo urediti več kot šestdeset gručastih vrtov velikosti okoli 100 kvadratnih metrov pa tudi skupnostni prostor za vrtičkarje, tipsko izdelane lope iz naravnih materialov, otroško igrišče ter nasad sadnega drevja in sadnega grmičevja. Več na www.dnevnik.si.

Turistov je več, a premalo potrošijo

Sodeč po statističnih podatkih, ki so jih v preteklih dneh razgrnili na mariborskem zavodu za turizem, je bilo letošnje poletje precej naklonjeno mariborskemu turizmu. Kljub zadovoljstvu z vzpodbudnimi rezultati glede povečanja števila turistov in njihovih nočitev, ki turistično destinacijo Maribor – Pohorje uvrščajo nad slovensko povprečje, pa turistični ponudniki rezerve še vedno vidijo v večji potrošnji turistov in povišanju cen nočitev. Več na www.vecer.com.

Odprt prvi nizkoenergetski študentski dom

Študentski domovi Univerze v Mariboru (UM) so od danes bogatejši za 150 novih ležišč, ki jih nudi študentski dom 14, znan tudi kot Quadro. Gre za nekaj več kot 4,6 milijona evrov vredno zgradbo, ki jo je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo kupilo na ključ. Sobe so v prvi vrsti eno- in dvoposteljne, ob tem pa so po štirje apartmaji namenjeni še mladim družinam in invalidom. Več na www.vecer.com.

Objavljen razpis za okoli 50 neprofitnih stanovanj

Okvirno petdeset neprofitnih stanovanj na različnih lokacijah po Mariboru ter okoliških občinah je namenjenih za oddajo v najem po novem razpisu Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada (JMSS) Maribor. Objavili so ga v ponedeljek na svoji spletni strani http://www.jmss-mb.si, odprt pa je do 2. novembra. Več na www.vecer.com.

Urbanizem je celjskim knezom deveta briga

Naslednjih nekaj let, pravijo knezi, se bodo tlačani morali sprijazniti z velikimi obnovitvenimi deli v knežjem mestu. Prodnike v mestnem tlaku, po katerih so ponekod še Celjski grofje s kopiti svojih konj tleskljali, bo treba zamenjati s kamniti ploščami z oplotniškega Pohorja, mestne svetilke bo treba nadomestiti z bolj varčnimi, jekleno konjenico pa iz starega mesta pregnati. Tudi prav. Ampak več desetletij je že tega, kar je Celje nazadnje naredilo urbanistični načrt, v njem pa začrtalo glavne obmestne ceste, železniške povezave, trgovine in gostilne, industrijska in rekreacijska območja. Potem je knez, ki mestu vlada že trinajst let, na začetku vladavine napovedal nov urbanistični plan. V novem tisočletju so ga res začeli pripravljati. Najprej so zbrali predvidevanja o gibanju števila prebivalstva, potem pa jih je kmalu minila volja in dandanes nihče ne ve, kje, zakaj in kako je nedokončani urbanistični plan obležal. Več na www.delo.si.

Motijo jih modre cone

Prvega oktobra je v Velenju začel veljati spremenjen režim parkiranja na zgornjem parkirišču nakupovalnega centra v središču mesta. Po novem je na tem parkirišču med 4. in 20. uro dovoljeno brezplačno parkirati do največ dve uri, pri čemer bodo vozniki morali čas začetka parkiranja ustrezno označiti na vidnem mestu v vozilu, kar bodo nadzirali občinski redarji. Kot kaže, pa je ravno obvestilo o spremenjenem parkirnem režimu znova spodbudilo nekatere meščane, da so opozorili na, po njihovem, sporno zaračunavanje parkirnin na Kardeljevem trgu in v Stanetovi ulici. Več na www.dnevnik.si.

Protipoplavnim rešitvam ne zaupajo

“Sistem protipoplavne zaščite naselij na območju prihodnje hidroelektrarne Brežice je treba reševati celovito, to je vse od državne meje s Hrvaško do Krškega. Tu si ne moremo privoščiti vrtičkanja. Škoda je trošiti velike vsote državnega denarja za nekaj, kar ne bo učinkovalo,” je v svoji kritični oceni na javnem shodu predstavljenih spremenjenih rešitev osnutka državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno Brežice poudaril Janez Ivšič iz civilne pobude za Krško vas in požel aplavz na odprti sceni. Navzoči so največ nezaupanja pokazali do predstavljenega varovanja naselij z betonskim zidom, ki naj bi ga ob večjih poplavah povišali z montažnimi elementi. Več na www.dnevnik.si.

Rešili strop najlepše dvorane v deželi

Ob vstopu v mogočno Viteško dvorano Posavskega muzeja Brežice, ki s svojo baročno poslikavo velja za največjo in najlepšo pri nas, nam je že rahlo dražeči vonj po lepilih, lužilih, topilih, lakih in drugih kemikalijah dal vedeti, da restavratorji restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije delajo s “polno paro.” “Mi z oddelka za polihromirano plastiko smo sicer bolj navajeni oltarjev in kipov, a nam gre tudi restavriranje teh dveh lesenih baročnih stopnišč dobro od rok. Problem je edinole tale kratek časovni rok, ” nam je zaupala Nuška Dolenc Kambič, ki v restavratorskem centru vodi oddelek za les. Povedala nam je še, da je zob časa (in drobnih insektov) 300 let staro stopnišče iz smrekovine in topolovine zares močno načel, vendar bo po njihovem posegu to znova pripravljeno, da prihodnjih 300 in več let brez nevarnosti prenese težo 15.000 obiskovalcev na leto. Več na www.dnevnik.si.

Po obisku gradu bi šli na kavo, a nimajo kam

V Loški dolini si že dve leti prizadevajo za oživitev pristave ob gradu Snežnik, ki tri leta po obnovi še vedno sameva, a se, kot pravi bodoči najemnik gostinskega lokala, “zaradi birokracije in nesposobnosti” na ministrstvu za kulturo, ki je lastnik kompleksa, nič ne premakne. Izgubljena je še ena turistična sezona, ko obiskovalci po ogledu gradu niso imeli kje spiti niti kozarca vode. Več na www.dnevnik.si.

Enajst milijonov za živahen utrip Kranja

Le še nekaj dni in gradbena dela v mestnem jedru Kranja bodo zaključena. Rekordno izdatna naložba v živahnejši utrip mestnega jedra bo s prenovo in dopolnitvijo gradu Kieselstein ter obnovljenimi tremi stolpi končana. Več na www.dnevnik.si.

Rumena luč za košarko na Jesenicah

Jeseniški občinski svetniki po pričakovanjih niso sledili predlogu župana Tomaža Toma Mencingerja, da bi odlok o sofinanciranju evropskega prvenstva v košarki leta 2013 sprejeli po hitrem postopku. Dokončno odločitev bodo tako sprejeli na oktobrski seji, glede na razpravo pa je pričakovati, da bo takrat odlok sprejet. Svetniki so namreč že v četrtek zvečer občinski upravi dovolili, da vse postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja za obnovo dvorane in vse dogovore s Košarkaško zvezo Slovenije nemoteno pelje naprej. Več na www.dnevnik.si.

“To je pač Bohinj”

V Triglavskem narodnem parku je vsaj 400 črnih gradenj, a v Bohinju občinski svetniki nasprotujejo temu, da država poruši tiste, kjer je postopek končan in odločitev nesporna. Ni minilo pet let, odkar so v istem okolju na pomoč klicali državo in inšpektorje prav zaradi črnih gradenj. Celo kritični so bili zaradi neučinkovitosti in ko se je zganila, so prve črne gradnje res porušili. Več na www.dnevnik.si.

Upor proti rušenju črnih gradenj

Junija je občina Bohinj skupaj z lastniki nelegalno zgrajenih objektov povabila glavno republiško inšpektorico Aleksandro Velkavrh in predstavnike Triglavskega narodnega parka, da bi jih opozorili na za njih sporno rušenje črnih gradenj. V četrtek je občinski svet sprejel sklep, naj država rušenje ustavi, ker se pripravlja zakon o legalizaciji črnih gradenj v Triglavskem narodnem parku. Več na www.dnevnik.si.

O eni najlepših gorskih železnic

Ob 105. obletnici Bohinjske proge so v Društvu za bohinjsko-goriško progo iz Nove Gorice v sodelovanju z Društvom prijateljev železniških prevozov iz sosednje Gorice pripravili razstavo železniških modelov, maket in zgodovinskega gradiva ene najlepših in najzahtevnejših gorskih železnic na svetu. Odprtje brezplačne razstave bo danes ob 17. uri v Domu krajevnih skupnosti v Novi Gorici, kjer si jo bodo obiskovalci lahko vsak dan med 9. in 17. uro lahko ogledali do 9. oktobra. Več na www.dnevnik.si.

Idriji naslov destinacija odličnosti

V Bruslju so 21 turističnim krajem iz vse Evrope minuli teden podelili naslov evropska destinacija odličnosti (EDEN) 2011 na temo turizma in oživljanja nepremične kulturne dediščine. S projektom želi evropska komisija spodbuditi modele za razvoj trajnostnega turizma po vsej EU. Naslov je v Sloveniji letos pridobila Idrija. Več na www.dnevnik.si.

V Koper ponovno čez Semedelski most

Skoraj po letu dni bo promet proti Kopru jutri znova stekel čez Semedelski most. Prehod za pešce čez nadvoz bo strogo prepovedan, saj sta zanje na voljo podhod in bližnji nadhod “pasarela”. Rekonstrukcija Semedelskega mostu je močno ovirala promet do središča Kopra in povzročala velike prometne zastoje v prometnih arterijah, kjer je bil promet začasno preusmerjen.  Več na www.dnevnik.si.

Krajinski park Dragonja: Vsi bi ga imeli, a ne najdejo poti do njega

Ustanovitev krajinskega parka (KP) Dragonja zamuja že leto dni. Zaradi dolgotrajnih postopkov pa parka ne bomo dočakali še vsaj dve leti. A še pred tem se bosta država in koprska (ter piranska) občina morali sporazumeti o tem, kdo bo storil prvi korak. Trenutno čakata druga na drugo. Več na www.primorske.si.

Nova stanovanja za mlade družine

Že nekaj let se v Luciji lomijo kopja, ali pozidati hudourniško grapo med Podvozno in Vojkovo ulico ali ne. Na javni razgrnitvi načrtov je bil del Lucijčanov odločno proti, drugi pa podpirajo ureditev območja, ki je zanemarjeno in polno gradbenih in kosovnih odpadkov. Več na www.primorske.si.

V sežanski soseski Vidmašče se obetata enosmerni promet in urejeno parkiranje

V ozkih ulicah stare sežanske soseske Vidmašče je zvečer težko parkirati. Skoraj nemogoče, če želi voznik upoštevati prometne predpise, zato parkirani avtomobili ovirajo promet. “Če bi se karkoli zgodilo zvečer, nobeno intervencijsko vozilo ne more blizu. Osebno vozilo z dobrim šoferjem verjetno gre skozi,” je na četrtkovi seji sežanskega občinskega sveta ocenila svetnica Špela Rožman (Pretresi). Več na www.primorske.si.

Ig Nobelova nagrada za mir v roke županu, ki napačno parkiranje kaznuje z oklepnikom

Letošnji dobitnik Ig Nobelove nagrade za mir je župan v glavnem mestu Litve, Vilni. Arturas Zoukas je povzročil ogorčenje, ko se je z oklepnim vozilom zapeljal čez drag avtomobil, parkiran na napačnem mestu. “Odločil sem se, da je na nadlegovalce, ki ne spoštujejo pravil in pravic drugih, treba narediti vtis,” je v elektronskem sporočilu dejal za AP. Več na www.dnevnik.si.

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri