V času gospodarske in družbene krize se na različnih ravneh družbenega in političnega delovanja išče drugačno, družbeno pravičnejšo in okoljsko vzdržnejšo politiko. Omejitve načrtovanja in upravljanja mest v pogojih neoliberalnega kapitalizma so namreč postale jasne tudi za tiste, ki so še nedavno verjeli, da učinkovit razvoj mest brez svobodnega trga ni mogoč. Dejavnejše vključevanje civilne družbe v procese odločanja, konkretno participacija javnosti v urbanističnem in arhitekturnem načrtovanju, se v tem okviru vse pogosteje pojavlja kot ena izmed možnosti za preseganje omejitev javnih politik, katerih edini cilj je gospodarska rast. Prav zato se v zadnjih letih povečuje zanimanje dela strokovne in širše javnosti za teorijo in primere dobre prakse s področja vključevanja civilne družbe.
Participacija javnosti v urbanističnem in arhitekturnem načrtovanju je tema nove tematske številke revije ab – arhitektov bilten, mednarodne revije za teorijo in kritiko arhitekture, ki jo že 39 let izdaja Društvo arhitektov Ljubljana. Urednik revije Miha Dešman je k sodelovanju kot gostujoči urednici povabil povabil Uršo Jurman in Apolonijo Šušteršič. Vsebinsko raznolik izbor prispevkov domačih in tujih avtorjev predstavlja različne teoretske opredelitve ter zgodovinske in sodobne primere prakse vključevanja javnosti v procese odločanja pri načrtovanju in upravljanju mest. Participacija je predstavljena kot večplasten in večznačen družbeni in politični proces, ki temelji na v urbanističnem in arhitekturnem načrtovanju prezrtih in nepriznanih vrednotah in praksah. Na ta način se odpira pomembno vprašanje odnosa med strokovno in širšo javnostijo, ki je v urbanističnem in arhitekturnem načrtovanju pogosto diskreditirana kot nestrokovna in nelegitimna.
V Sloveniji je participacija na različnih ravneh odločanja kot tudi v sami načrtovalski praksi namreč še vedno razmeroma slabo poznana. Zlasti na lokalni ravni se zahteve civilne družbe po njenem dejavnejšem vključevanju v procese odločanja v načrtovanju in upravljanju prostora pogosto vidi kot oviro, ki domnevno zavira načrtovalski proces. V tem smislu nova tematska številka revije ab – arhitektov bilten participacijo predstavlja kot priložnost za “redefinicijo arhitekturne in urbanistične prakse”, kot sta v uvodniku zapisali urednici.
Pri nastajanju nove tematske številke revije ab – arhitektov bilten o participaciji v urbanizmu in arhitekturi smo dejavno sodelovali tudi na Inštitutu za politike prostora. Marko Peterlin in Aidan Cerar v članku Načrtovanje mesta “od spodaj” pišeta o različnih pričakovanjih glede sodelovanja javnosti, predstavljata praktične izkušnje s participacijo v Spodnji Šiški in na Taboru v Ljubljani, ter opozorita na spremenjeno vlogo načrtovalcev pri načrtovanju mesta od spodaj. Blaž Križnik v prispevku Brez zaupanja, nelegitimni in izključeni primerja položaj lokalnih pobud v Barceloni, Seulu in Ljubljani ter piše o širšem družbenem in političnem vidiku delovanja lokalnih pobud v pogojih neoliberalne urbane politike. Maja Simoneti in Matjaž Uršič v pogovoru Participacija je ključ do uspešnega projekta ugotavljata, da se v Sloveniji zaradi negativnih izkušenj v preteklosti participacijo pogosto vidi kot na grožnjo pri uresničevanju projektov. Zato je poleg načrtovalcev potrebno z znanjem za dejavno in odgovorno vključevanje opremiti tudi civilno družbo.
Novo tematsko številko revije ab – arhitektov bilten o participaciji v urbanizmu in arhitekturi bodo v sredo 5. oktobra 2011 ob 12.00 v knjigarni Konzorcij v Ljubljani predstavili gostujoča urednica Urša Jurman, avtorica Ilka Čerpes in urednik Miha Dešman.
