S strategijo do znižanja emisij in prilagajanja na podnebne spremembe
Strategija prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050, ki jo je ta teden objavila služba vlade za podnebne spremembe, stremi k trajnostnemu razvoju ter znižanju emisij toplogrednih plinov in prilagajanju na podnebne spremembe. Ker se bo izpostavljenost povečevala, je treba zagotoviti, da se ranljivost Slovenije ne bo poslabšala. Več na www.eko.dnevnik.si.
Manj kot teden dni časa za vgradnjo delilnikov stroškov za toploto
Za vgradnjo morajo v večstanovanjskih stavbah s skupnim ogrevalnim sistemom poskrbeti do prvega oktobra. Preiti morajo na delitev in obračun stroškov za ogrevanje in pripravo tople vode po dejanski porabi. Po energetskem zakonu je namreč vgradnja delilnikov stroškov toplote obvezna. Pri uvedbi delitve in obračuna stroškov po porabi je pomembna vloga upravnika stavbe, ki lastnike stavbe obvesti o novem načinu delitve in obračune stroškov, zbere ponudbe, pripravi predlog sklepov in izvede naročila. Več na www.delo.si.
Stanovanjski stroški v letu 2010 za 37 odstotkov gospodinjstev težko finančno breme
V letu 2010 je 33 odstotkov gospodinjstev živelo v slabih stanovanjih (puščajoča streha, vlažne stene, vlažni temelji ali tla). Več tovrstnih težav so imele družine v najemniških stanovanjih. Z največ tovrstnimi težavami so se ubadala gospodinjstva v manjših zgradbah z manj kot 10 stanovanji, najmanj težav pa so imeli tisti v zgradbah z 10 ali več stanovanji. Več na www.mladina.si.
Delo 2020: mobilno v prihodnost
Zamisel evropskega tedna mobilnosti in še prej dneva brez avtomobila je prav čudovita. Pravzaprav kar naravna, saj izhaja iz glavne težave večjih mest, to je prometne gneče. Šele z leti je dobila druge pomembne pridevnike, na primer prijazna do zdravja ljudi in podnebja. Ni namreč skrivnost, da zaradi izpuhov in hrupa prometa predčasno umre več sto tisoč ljudi. Poleg tega odda promet v Evropi 30, pri nas pa celo 40 odstotkov izpustov toplogrednih plinov. Smo pač ljubitelji avtomobilov, kaj jih žene, pa za marsikoga ni prav nič pomembno. Zgroženi smo, ko gledamo prizore razlite nafte, in enako zgroženi, ko se podraži bencin. Več na www.delo.si.
Sodelovali ste pri znanstvenem poskusu – a vam niso povedali!
Slovenska cesta na križišču s Šubičevo ta ponedeljek v zgodnjih popoldanskih urah. Prazna in pusta, skoraj kot v času desetdnevne “vojne za Slovenijo”. V križišču pri mobilni zapori prometa stojita policist in mestni redar in se vidno dolgočasita. Vsakih nekaj minut pripelje kakšen mestni avtobus, občasno jo iz novozgrajene garaže pod Kongresnim trgom prečka kakšen avtomobil. Več na www.dnevnik.si.
S “kolesarskim virusom” so okužene že vse metropole
V začetku tega tedna se je v Ljubljani na kratko mudil morebiti najbolj znani kolesarski bloger (http://www.copenhagenize.com) in eden najbolj znanih fotografov, ki beležijo kolesarske utrinke po vsem svetu ter eden izmed kolesarskih ambasadorjev Kraljevine Danske Mikael Colville Andersen. Povod za njegov obisk v Ljubljani je bila otvoritev fotografske razstave “Ljubljana-Koebenhavn: dvoje mest – eno kolo”. Njegove fotografije si lahko do 25. oktobra ogledate na Krakovskem nasipu, vzporedno z razstavo fotografij kolesarskega utripa Ljubljane na panojih pri Centru urbane kulture Šiška. Več na www.dnevnik.si.
S panoramskim avtobusom bo do jeseni 2013 mogoče obiskati 25 občin v okolici Ljubljane
Ljubljana – “Poglejte, kakšen avtobus,” so vzklikali mimoidoči in veselo mahali, ko so na cesti zagledali Veselega Janeza, dvonadstropni panoramski avtobus z odprto streho. Veseli Janez, ki je do zdaj pogosteje vijugal po ljubljanskih ulicah, bo v okviru vzpostavitve regionalne destinacijske organizacije Ljubljana – Osrednja Slovenija turiste vozil tudi po nekaterih manjših občinah osrednjeslovenske regije. “V ta namen je panoramski avtobus prevzel tudi novo podobo,” je povedala Barbara Vajda, direktorica javnega zavoda Turizem Ljubljana, ki je nosilec aktivnosti. Veseli Janez bo tako tri leta oblečen v barve osrednje Slovenije. Na zunanjosti avtobusa so občina Ljubljana ter vseh 25 okoliških občin predstavljene s fotografijo ene od glavnih znamenitosti kraja. Več na www.dnevnik.si.
“Pločevinasta streha skruni Plečnikovo dediščino”
V Kamniku so več let napovedovali, da bodo znamenito Plečnikovo železniško postajo preuredili v muzej in delavnico za izdelovanje majolik. Zaradi pomanjkanja denarja in spogledovanja z evropskimi evri so projekt kar nekajkrat odložili, železniška postaja pa je medtem vidno propadala in zaradi dotrajanosti že ogrožala mimoidoče. Avtor projekta prenove Plečnikove železniške postaje v Kamniku, arhitekt Tomaž Schlegl, pa opozarja, da so se strehe lotili povsem narobe. Več na www.dnevnik.si.
Gradis G oziroma njegov podizvajalec Primorje je ta teden začel krpati razpoke na Kongresnem trgu. Pri gradbincu zanikajo, da je tlak popokal zaradi slabe izvedbe del, kot je ocenilo več gradbenikov, in poudarjajo, da so se razpoke pojavile na manjšem delu trga, ki je bil zaradi velike površine in upoštevanja Plečnikovih zamisli velik gradbeni zalogaj. V družbi, ki mu je za garažno hišo pod Kongresnim trgom in zunanjo ureditev občina plačala 17,7 milijona evrov, celo dodajajo, da so pokanje tlaka pričakovali in ga ne izključujejo niti v prihodnje. Več na www.dnevnik.si.
Razpadajoči Plečnikov stadion prerašča visok plevel
Še četrtič zapored bodo mestni svetniki na predvideni septembrski seji obravnavali predlog sklepa o spremembi družbene pogodbe gospodarske družbe Bežigrajski športni park (BŠP). Družbo je leta 2007 za izvedbo projekta obnove Plečnikovega stadiona za Bežigradom skupaj z družbenikoma, podjetjem GSA ter Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS), ustanovila Mestna občina Ljubljana. Takrat so v pogodbi zapisali, da ta »preneha veljati, če realizacija projekta obnove ne bi bila mogoča zaradi nepridobitve gradbenega dovoljenja za pričetek gradbenih del v 12 mesecih od sklenitve družbene pogodbe«. Ker gradbenega dovoljenja niso dobili, so leta 2008 pogodbo podaljšali za še eno leto, prav tako leto kasneje in vnovič septembra lani. Vse kaže, da letos ne bo nič drugače, saj je na dnevnem redu ponedeljkove seje mestnega sveta znova predlagan sklep o spremembi družbene pogodbe. Več na www.delo.si.
Načrtovane obnove športne infrastrukture v Ljubljani
Na Mestni občini Ljubljana bi radi obnovili in posodobili infrastrukturo v Športnem parku Savsko naselje, za katero ugotavljajo, da ni več primerna za vadbo. Posebno v slabem stanju so prhe, slačilnice in sanitarije, menijo na občini. V Športnem parku Črnuče si želijo urediti sodobno igrišče za mivko, ki ga v Ljubljani za zdaj ni. Slovenija je prav tako med 20 odstotki tistih držav, ki imajo tudi najslabše razmere za gimnastično vadbo, Ljubljana namreč sploh nima dvorane, ki bi bila primerna za trening vrhunskih športnikov. Zato bi uredili Nacionalni gimnastični center in gimnastičarjem končno omogočili primerne razmere za vadbo. Več na www.dnevnik.si.
V Mariboru odprli cenovno ugoden mladinski hotel Pekarna
Na območju kulturnega centra (KC) Pekarna v Mariboru je uradno odprl vrata nov Hostel Pekarna z 61 ležišči. Gre za četrti mladinski hotel v Mariboru, ki sicer že sprejema goste skoraj mesec dni in po besedah direktorice Lidije Ropin že izpolnjuje pričakovanja glede povpraševanja. V mesecu dni so imeli desetodstotno zasedenost, veliko zanimanja je tudi za najem predavalnic. V isti zgradbi so poleg mladinskega hotela uredili še nove prostore mariborskega Mladinskega kulturnega centra (MKC), nekaj površin pa ostaja praznih še za druga društva, zavode in posameznike. Več na www.delo.si.
Končno gradbeno dovoljenje za UGM
Nova Umetnostna galerija Maribor (UGM), ki bo združena z Mariborskim kulturnim centrom Maks na območju nekdanje MTT Tabor, bo v ponedeljek končno dobila gradbeno dovoljenje, se glasi vsaj ena spodbudna novica, kar se tiče osrednjih infrastrukturnih projektov za evropsko prestolnico kulture 2012. Druga investicija, prenova osrednje knjižnice Rotovž, žal še ni tako daleč, po zadnjih informacijah bi se prenova lahko začela komaj februarja prihodnje leto. Več na www.vecer.com.
Vse kaže, da bo ena od hal nekdanje TVT Boris Kidrič v Preradovičevi ulici v Mariboru le postala osrednji prostor Evropske prestolnice kulture 2012, kjer naj bi se drugo leto zvrstilo okoli 150 večjih prireditev. Več na www.vecer.com.
Sporočilna tretja kolesarska parada
Na sklepni dan evropskega tedna mobilnosti in dneva brez vožnje z avtomobili je Mariborska kolesarska mreža včeraj organizirala kolesarsko parado. Pobudnica letos že tretje parade želi na sproščen način združevati in mobilizirati prebivalce mesta, da bi tudi sami prispevali k izboljšanju razmer za kolesarjenje, mestnim oblastem pa sporoča, da je treba uporabniški vidik kolesarjev vključiti v prometni razvoj mesta. Več na www.vecer.com.
Iz Maribora se bo spet letelo v London
Mariborsko letališče bo kmalu imelo novo redno letalsko linijo. Od 6. oktobra naprej, skoraj tri leta in pol po tem, ko je z Letališča Edvarda Rusjana še zadnjič poletelo letalo nizkocenovne letalske družbe Ryanair, bo iz Maribora z družbo Golden Air mogoče petkrat tedensko, od četrtka do ponedeljka, z vmesnim postankom na Dunaju leteti v London. Več na www.vecer.com.
Javni medobčinski stanovanjski sklad (JMSS) Maribor je pred dnevi na javni dražbi prodajal 29 nepremičnin v Mariboru. Resda je šlo za starejše, dotrajane in obnove potrebne objekte oziroma stanovanja, vendar so se nekatere izklicne cene tudi laičnemu očesu zdele nizke. Na prodaj so bile namreč nepremičnine v središču mesta, kjer se sicer cene kvadratnega metra, vedo povedati poznavalci, gibljejo okoli tisoč evrov za kvadratni meter, povprečne ocenjene in s tem izklicne cene na dražbi pa so bile krepko pod to številko. Več na www.vecer.com.
Novi razpis za dvorano Portoval
Razpis javno-zasebnega partnerstva za gradnjo večnamenske športne dvorane Portoval v Novem mestu bodo ponovili. Edini prijavljeni gradbinec, avstrijski Strabag, namreč ni bil pripravljen prevzeti tveganja upravljanja in trženja dvorane po tem, ko bo zgrajena. Načrtovana dvorana v mestu ob Krki je sicer eno izmed štirih prizorišč, v katerih naj bi se leta 2013 odvijal skupinski del evropskega prvenstva v košarki. Več na www.dnevnik.si.
V Celju predstavili načrt za prenovo mestnega jedra
Prva etapa, ki ji bosta sledili še dve, bo obsegala prenovo dela Prešernove, Stanetove, Lilekove, Savinove in Linhartove ulice ter Krekovega trga, obnovo starih komunalnih vodov, postavitev novih uličnih svetilk, tlakovanje in arheološka izkopavanja, postavitev klopi, smetnjakov, stojal za kolesa in druge komunalne opreme. Na torkovi predstavitvi projekta prenove celjski javnosti je bilo slišati pohvale, obenem pa zaznati precejšnjo zadržanost tako strokovne javnosti kot prebivalcev mestnega jedra. Največ razburjenja povzročajo načrti spremembe prometnega in parkirnega režima. Obiskovalci bodo morali parkirati zunaj mestnega jedra, kar bi lahko vplivalo na obisk lokalov in prodajaln. Več na www.delo.si.
Braslovče: stop za gradnjo na spornih parcelah
Po več letih prizadevanj je peščica krajanov Braslovč le dosegla, da je gradnja na kmetijskih zemljiščih, ki naj bi jim občina nezakonito spremenila namembnost, začasno ustavljena. Ustavno sodišče je soglasno sprejelo sklep o začasnem zadržanju izvajanja prostorskega reda občine Braslovče v delu, ki naj ne bi bil usklajen z mnenji ministrstev za kmetijstvo ter za okolje in prostor. To pomeni, da do dokončne odločitve ustavnih sodnikov, ali je ta dokument v neskladju z zakonom o prostorskem načrtovanju in z ustavo, upravna enota Žalec za sporne parcele začasno ne bo smela izdajati gradbenih dovoljenj. Več na www.dnevnik.si.
Nad Jesenicami okolju in otrokom prijazno igrišče
Na Pristavi nad Javorniškim Rovtom ob tamkajšnjem planinskem domu so postavili novo otroško igrišče, ki bolj spominja na zares lično urejen, okolju prijazen in za otroke neverjetno privlačen tematski park kot pa na običajne železne gugalnice in plastične tobogane, ki jih je mogoče videvati med naselji po Jesenicah. Lesena igrala, med katerimi so tri gugalnice, adrenalinsko plezalo, kamniti otok, tri med seboj povezane kožarice, metulj in gosenica, so postavili v okviru projekta Slowtourism (počasni turizem), ki povezuje kraje ob meji in ga finančno podpira Evropska unija. Igrala na Pristavi so stala kar 44.000 evrov, a je skoraj 42.000 tisoč evrov občina dobila prek Evropskega strukturnega sklada. Več na www.dnevnik.si.
Turizem in kulturna dediščina z roko v roki
Srednjeveško mesto Škofja Loka sodi med najbolj privlačna mesta za turiste, kar ne nazadnje dokazujejo ne le omembe, pač pa cela poglavja v svetovnih turističnih vodnikih, v praksi pa naval turistov na staro mestno jedro. Škofjo Loko obišče ogromno tujih turistov iz Italije, Španije, Francije, Madžarske ter drugih evropskih držav, pa tudi iz Izraela, Amerike in od drugod. A kaj, ko se v mestu zadržijo le nekaj ur. Več na www.dnevnik.si.
V igri za dirkališče dve lokaciji v Vipavski dolini
Skupina navdušencev za avtomoto šport, zbrana okoli Civilne iniciative Prvo dirkališče v Sloveniji, ki jo vodi Boštjan Bajc iz Ajdovščine, je odločena nadaljevati akcijo za gradnjo dirkališča. V igri sta dve lokaciji, in sicer v zgornji Vipavski dolini od smetišča pri Dolgi poljani proti Vipavi, in v spodnjem delu doline na območju Vogrskega. Naložba je ocenjena na 20 do 30 milijonov evrov, prinesla bi tudi delovna mesta. Več na www.dnevnik.si.
Semedelski nadvoz bo izboljšal prometne razmere v Kopru
Predvidoma v petek bodo za promet odprli semedelski nadvoz, kar bo precej izboljšalo prometne razmere. Tako bodo z manjšo zamudo, največ deset dni od datuma, ki so ga napovedali ob prevzemu gradnje nadvoza na začetku maja, premagali največjo oviro pri gradnji cestnih povezav pred koprskim vhodom v predor Markovec. Ko bo nadvoz spet prevozen, bo dostop z avtomobili v Koper veliko lažji, na tranzitnih cestah skozi mesto pa bo manj zastojev ob konicah. Za pešče bo prehod čez nadvoz prepovedan, uporabljali bodo lahko podhod in pasarelo (nadhod). Več na www.delo.si.
Središče Šempetra z novo preobleko
V Šempetru pri Gorici so z zasaditvijo dreves končali prenovo osrednjega Trga Ivana Roba, ki so ga sicer po fazah prenavljali zadnja štiri leta. Odslej je trg skupaj s pločniki v celoti tlakovan z granitnimi ploščami, obnovljen pa je tudi cerkveni zid. “V ožjem središču smo postavili tudi novo javno razsvetljavo. Stebrov in kablov, ki so poprej štrleli po zraku, ni več, tako da je trg lep in čist,” je povedal podžupan Darjo Fornazarič. Več na www.dnevnik.si.
Med Istrani in zaposlenimi vre zaradi parkirišč ob SBI, ki bodo od novembra plačljiva
Parkiranje ob izolski bolnišnici (SBI) je že zdaj podvig, dostope do stavbe dušijo avtomobili. Že nekaj tednov je očitno, da bodo na vhodih kmalu zapornice, kar že jezi obiskovalce in tudi zaposlene. Ti že podpisujejo peticijo proti parkirnini, ki bo neuradno znašala 15 evrov na mesec. Več na www.primorske.si.
Nova Gorica želi postati invalidom prijazno mesto
Novogoriška mestna občina želi pridobiti status občine po meri invalidov, ki ga podeljuje Zveza delovnih invalidov Slovenije. Danes so pripravili okroglo mizo, na kateri so zbirali predloge in pripombe o tem, kako je občina že prijazna do invalidov in kaj mora v prihodnje še storiti na tem področju. Več na www.primorske.si.
Stanovanja so, zakaj bi jih gradili?
Stanovanjski sklad Nova Gorica je letos v Ulici Šantlovih v Novi Gorici že zagotovil 46, v Ajdovščini 15, v Vipavi 20 in v Šempasu devet neprofitnih stanovanj in stanovanj za mladce družine. Še deset od 196 prosilcev s prednostne liste novogoriškega stanovanjskega sklada naj bi letos dobilo stanovanja. Toliko jih bo sklad kupil do konca leta. Stanovanjski sklad ne bo kupoval le novih, pač pa tudi stara stanovanja po mestu. Več na www.primorske.si.
Odmevna destinacija odličnosti
Splošni trend večje turistične obiskanosti Slovenije, predvsem pa naziv destinacija odličnosti, ki ga letos nosi Idrija, sta bržčas najbolj pripomogla k večjemu obisku vseh idrijskih in cerkljanskih muzejskih zbirk in objektov. Po večletnem upadanju obiskovalcev številnih idrijskih muzejskih zbirk in objektov so letos do konca avgusta v večini zabeležili okrog 20-odstotno rast v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Več na www.primorske.si.
Z drugačnimi navadami nad novogoriške prometne težave
Če v Novi Gorici takoj ne začnejo odpravljati težav na preobremenjenih cestah, bodo težave s prometom v nekaj letih neznosne, ugotavlja lani opravljena prometna študija. A mesta ne bodo odrešile le nove ceste, pač pa spremenjene navade in manj ljudi z avtomobili. Pa ima mestna občina strategijo, kako meščane in dnevne migrante spodbuditi k alternativnim prevozom? Več na www.primorske.si.
Po Krasu so podjetno zidali kar mimo zakona
Očitki civilnih iniciativ so bili upravičeni: v kraških občinah se je gradbena dovoljenja izdajalo precej po domače, zidalo se je tudi na kmetijskih zemljiščih, čeprav zakon tega ne omogoča, zazidljiva območja so še vedno krepko prevelika, dve občini sta delovali preveč v korist investitorjev. Več na www.primorske.si.