Teden mobilnosti kot dan mrtvih
Včeraj je več kot 30 slovenskih občin vstopilo v teden mobilnosti. V prestolnici so z namenom spodbujanja prijaznejših načinov prevoza za ves teden zaprli najbolj prometno žilo, zapiranju ulic sledijo tudi nekatere manjše občine. V nekaterih primerih pa to prinese celo več negativnih kot pozitivnih učinkov, saj ljudje niso informirani o zapori in nato stojijo s prižganimi avti v koloni na drugi cesti, kar je za okolje še veliko slabše, saj je emisij več. Hkrati na okroglih mizah strokovnjaki opozarjajo, da promet v Evropi porabi največ energije, v Sloveniji kar 40 odstotkov, in je tudi največji onesnaževalec okolja, saj predstavlja 37 odstotkov vseh emisij. Kakšen je torej učinek aktivnosti v tednu mobilnosti? Več na www.dnevnik.si.
Zapora Slovenske ceste dobra šola Ljubljančanom in občini
V evropskem tednu mobilnosti, ki v Ljubljani poteka deseto leto, bi pričakovali polne mestne avtobuse, več kolesarjev na cestah in tudi več pešcev. Osebnih avtomobilov bi načeloma moralo biti manj, saj evropski teden mobilnosti ljudi nagovarja, naj se vsaj v tem tednu na delo ali po opravkih ne odpravijo z avtomobilom, temveč s katerim drugim, bolj trajnostno usmerjenim prevoznim sredstvom. A prvi pogled na ljubljanske ceste, sploh v času prometnih konic, v teh dneh ne pokaže najbolj optimistične slike. Zaradi zapore odseka Slovenske ceste med Figovcem in Aškerčevo cesto se je namreč v središču mesta zgostil promet, zaradi tega pa nastajajo tudi prometni zastoji, ki delajo slabo reklamo tednu mobilnosti, ko naj bi se ljudje odpovedali osebnim avtomobilom. Več na www.dnevnik.si.
Naj urbani umetniki spremenijo vaše kolo v mavrico, mušnico ali zebro
Jutri, 22. septembra, bodo na Bregu mimoidočim kolesarjem njihova kolesa spremenili v čisto novo, pisano, pikčasto ali črtasto podobo. Vsi kolesarji, ki si želite svoja stara kolesa spremeniti v barvite, urbane in umetniško predelane eko konjičke, ste vabljeni na Breg 14, pred Hišo Evropske unije, med 10. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. Akcija “Pobarvaj svoje kolo” je za kolesarje povsem brezplačna! Več na www.dnevnik.si.
Včerajšnje dopoldne na Trgu svobode v Mariboru je bilo v znamenju mladih kolesarjev, ki so se udeležili vzgojno-preventivne akcije Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Mariboru z naslovom Drugače na pot – v šolo s kolesom. Jožica Trlep iz sveta za preventivo je povedala, da je osrednji namen akcije, za katero se je prijavilo 150 kolesarjev iz 14 mariborskih osnovnih šol in poteka v okviru evropskega tedna mobilnosti, popeljati otroke na učno uro varnega kolesarjenja po mestnih prometnicah in jih obenem opozoriti, da se lahko v šolo pripeljejo tudi drugače in ne samo z avtomobilom. Video na tej povezavi. Več na www.vecer.com.
Kolesarske steze s črnimi pikami
V tednu mobilnosti je med prevoznimi sredstvi v ospredju kolo. Predsednika kolesarske sekcije Obalnega planinskega društva Koper Alda Zubina smo povprašali, v kakšnem stanju so najbolj znana kolesarska pot Parencana, Pot zdravja in prijateljstva ter kolesarske steze v Istri? Kar zadeva kolesarske steze, trdi Zubin, je največ naredila koprska občina. “Na stezi, ki vodi iz Kopra v Olmo mimo gasilskega doma, pogrešam odsek ob kanalu pri Tomosu. Kolesarske steze ni niti ob ankaranski vpadnici, od krožišča pri Porscheju do vhoda v Luko, kar bi kolesarje pripeljalo v mesto,” ugotavlja sogovornik. Ob tem okara izolsko in piransko občino, kjer je zelo malo kolesarskih stez. Več na www.primorske.si.
Napredek v prometni varnosti je velik
V tednu mobilnosti je v Mariboru potekala mednarodna konferenca o prometni varnosti na lokalni ravni. Čeprav je Sloveniji v zadnjih desetih letih uspelo število mrtvih in težko poškodovanih na cestah zmanjšati za polovico, smo se pridružili svetovni iniciativi za večjo varnost na cestah, po kateri bi se število žrtev do leta 2020 (znova) zmanjšalo za polovico. V Maribor, eno od treh slovenskih mest v evropskem projektu SOL – Rešujemo življenja, je prišla tudi Kathleen Elsig, regionalna vodja za Evropo in srednjo Azijo globalnega partnerstva za prometno varnost. Več na www.delo.si.
Z avtomobilom res le zaradi udobja?
Čeprav za javni potniški promet ne bo šlo več denarja, na pristojnem ministrstvu menijo, da bi lahko »z racionalizacijo poslovanja in preglednejšo porabo javnih sredstev izključno za javni potniški promet sistem deloval bolje«. No, sistem, vsaj v mojem primeru, sploh ne deluje. Meni okolje najbrž ni hvaležno. Živim na vasi, v hiši sredi gozda. Vsak dan prevozim vsaj 140 kilometrov, in to večinoma z avtomobilom. Vem, da to ni trajnostno in do okolja prijazno, vem, da je moj ogljični odtis (pre)velik, a življenja brez avtomobila si ne znam predstavljati. Ker sem razvajena? Ker se ne želim odpovedati udobju? Ker sem premalo okoljsko odgovorna?Več na www.finance.si.
Kolesa si bomo lahko izposojali, tudi ko bo sneg
Dobro sprejeti projekt Biciklja, v okviru katerega si lahko uporabniki na številnih točkah po mestu izposodijo kolo, bo aktiven vse leto, tudi pozimi in tudi, če bo snežilo. Tako je na naša vprašanja o zimskem delovanju sistema zapisal namestnik direktorja pri Europlakatu Boštjan Berčan, kot kaže, pa bo pozimi zaradi snega nekaj težav le z vračanjem koles. Občane je zanimalo, kako bo s priljubljeno storitvijo v zimskih mesecih, in na Europlakatu pravijo, da utegne sneg ovirati le vračanje koles na zasneženih stojalih, čeprav jih bodo vzdrževalci poskušali očistiti čim prej. Več na www.delo.si.
Po novem Mrtvaškem mostu tudi z avtomobilom
“V mestu ni nikoli dovolj mostov in prav vsak je potreben, saj odpira javni prostor in širi poti,” je včeraj dejal podžupan Janez Koželj na uradnem odprtju novega Mrtvaškega mostu, ki je že sedmi dokončan most v petih letih županovanja Zorana Jankovića. Nova razmeroma preprosta betonska konstrukcija naj bi imela poleg razbremenilne in povezovalne prometne funkcije predvsem pomembno vlogo nadomestne povezave v primeru prometnih zapor na tem območju. Več na www.dnevnik.si.
Še ena delavnica o tem, kaj bo z Rogom
Ker prenova nekdanje tovarne Rog zadeva tudi stanovalce v okolici, se je Mestna občina Ljubljana v sodelovanju s Četrtno skupnostjo Center in Inštitutom za politike prostora odločila organizirati še eno delavnico o načrtovanem Centru sodobnih umetnosti Rog. Svoja mnenja in pobude tako lahko izmenjate v četrtek med 17. in 19. uro v klubu Doma upokojencev Center Tabor. Obenem naj bi bila delavnica “Kaj bo z Rogom?” priložnost za seznanitev zainteresirane javnosti z načrti in trenutnimi deli za projekt, udeleženci pa bodo po besedah organizatorja dobili tudi informacije, kako bo novo dinamično mednarodno ustvarjalno in umetniško žarišče popestrilo ponudbo in izboljšalo kakovost bivanja v tem delu prestolnice. Več na www.dnevnik.si.
Urejena Špica zaradi pogojev najema za zdaj nezanimiva za gostince
Mestni občini niti v tretjem poskusu ni uspelo privabiti gostinca, ki bi bil pripravljen prevzeti gostinsko in kulturno ponudbo na Špici. In to kljub dejstvu, da je mesečno najemnino znižala za več kot dve tretjini od prvotne vrednosti. Ta je oktobra lani znašala 6000, februarja letos 3570, avgusta pa le še 1937 evrov. Več na www.delo.si.
Kongresni trg: tako lep, pa že razpokan
Niti tri mesece po slavnostnem odprtju so se na Kongresnem trgu pojavile dolge razpoke, ki so najizrazitejše pri stavbi Univerze v Ljubljani. Razpoke, ki so verjetno nastale zaradi prehitrega sušenja betona, so najočitnejše pri stavbi Univerze v Ljubljani. Medtem ko eden od projektantov meni, da se te ne bodo širile, so v Gradisu G zaskrbljeni, kako bodo na tlak vplivale nizke temperature. Več na www.dnevnik.si.
Razpoke na Kongresnem trgu bodo zalepili
Na mestni občini Ljubljana so potrdili, da se z Gradisom G in njegovim podizvajalcem Stavbenikom iz Kopra dogovarjajo o sanaciji razpok na Kongresnem trgu. Pravijo, da bodo med razpoke ta in prihodnji mesec vbrizgali dvokomponentno lepilo, jih v naslednjih mesecih pozorno spremljali in po potrebi dodatno zakrpali. Več na www.dnevnik.si.
Po sledeh ljubljanskega tramvaja
Daljnega leta 1901 so fijakarji v dolgih plaščih in klobukih najbrž s cmokom v grlu opazovali delavce, ki so dan za dnem tolkli in kopali po ljubljanskih ulicah in nameščali tirnice za mestno novotarijo, ki bi jim lahko speljala zaslužek. Ko je v začetku septembra čez Tromostovje prvič zapeljal rdeče-beli tramvaj, se je tudi Ljubljana uvrstila med prestolnice z modernim javnim prevozom. Več na www.dnevnik.si.
Vrhovno sodišče razveljavilo prepoved prodaje nepremičnin na območju Ankarana
Vrhovno sodišče je razveljavilo sklep upravnega sodišča, ki je z začasno odredbo Mestni občini Koper prepovedalo prodajo nepremičnin na območju krajevne skupnosti Ankaran. Ta odločitev po mnenju koprske občine pomeni, da v tem trenutku ni nobenih pravnih ovir, zaradi katerih ne bi prosto razpolagali tudi z nepremičninami na območju Ankarana. Predsednik KS Ankaran in pobudnik za ustanovitev ankaranske občine Gregor Strmčnik pa je opozoril, da vrhovno sodišče ni odredilo, da lahko koprska občina zdaj prosto razpolaga s premoženjem občine Ankaran v konstituiranju, pač pa je zgolj odpravilo začasno zadržanje dražbe nepremičnin, ker je dogodek potekel in zadržanje nima več nobenega smisla. Več na www.dnevnik.si.
Obravnava bistriškega OPN je odnesla načrte o cesti
Z začetkom javnih obravnav bistriškega občinskega prostorskega načrta (OPN) so na površje priplavale tudi nekatere sporne rešitve, med njimi cesta med kamnolomom in Jasenom, ki ji domačini nasprotujejo. Bistriški OPN predvideva širitve predvsem na območju stanovanjskih površin, saj občina v prihodnje v mestu z dobrimi 4000 prebivalci načrtuje povečanje števila ljudi za 2000. Zazidalne površine bi najbolj povečali ob glavni cesti proti Šembijam, ob območju Globovnika, kajti drugod je občina precej omejena z okoljevarstvenimi smernicami (strmina, Natura 2000 in poplavno območje reke Reke). Več na www.primorske.si.