V Ljubljani bo 22. septembra 2011 potekala mednarodna konferenca projekta Vital Landscapes, katerega ključni namen je inovativno spodbujanje razvoja krajine v Srednji Evropi. Slovenija sodi med krajinsko najbolj raznovrstne države v Evropi. Slovenske krajine pa med najbolj prepoznavne značilnosti naše države. Evropska krajinska konvencija razloži, da krajina nastane s prepletom naravnih danosti in rabe prostora. Krajina je na ravni Evropske skupnosti prepoznana kot vrednota in prvina skupne dediščine. Evropska krajinska konvencija hkrati poziva k varstvu krajine in opozarja na to, da je krajina tudi pomemben razvojni vir. Vprašanje je, pod kakšnimi pogoji, kako, kdaj in za koga je krajina razvojni vir.
Namen konference je opozoriti na krajino kot kompleksno vrednoto za razvoj katere je v današnjem času potreben velik in odgovoren angažma različnih deležnikov. Ti se morajo za začetek sporazumeti glede tega, kaj ta vrednota sploh je, nato pa dogovarjati, kako lahko prispevajo k njenemu razvoju. V Sloveniji še posebej, smo na področju prostorskega razvoja priča krizi vrednot v kateri se krajina nekritično in trajno spreminja. Krajina kot kompleksna struktura v sistemu urejanja prostora ni ustrezno zastopana, v razpravah o razvoju pa je praktično povsem spregledana. Medtem ko nihče ne spremlja stanja v prostoru, se o spremembah, ki izhajajo iz intenziviranja in opuščanja primarne rabe praktično ne razpravlja drugače kot iz sektorsko ozkih motivov.
Ljubljansko barje, na katerem potekajo dejavnosti projekta Vital Landscapes v Sloveniji, sodi tako kot Goričko, Kozjansko ali Kras, na primer, med izjemne slovenske krajine s svojstvenim razvojnim potencialom. Zanima nas, kako izkoristiti ta potencial, preprečiti njegovo uničenje in spodbuditi razvoj, ki bo zagotavljal skladnost med naravo in rabo. Krajinske podobe, okusi in vonji, ki jih povezujemo z najbolj prepoznavnimi evropskimi krajinami kot sta Toskana in Provansa, izhajajo iz skupne zaveze prebivalcev, podjetnikov, uprave in politike za to, da se razvojne priložnosti gradijo na spoštovanju naravnih pogojev in negovanju kulturne vrednosti krajine, da se torej upoštevajo nekatera pravila rabe in delovanja v prostoru, ki zagotavljajo varstvo razvojnega vira in razvojne učinke hkrati.
Slovenski partnerji v projektu Vital Landscapes so organizacijo konference v sodelovanju s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, zadolženimi za mednarodno sodelovanje (Margita Jančič), zasnovali tako, da bomo gostili več tujih gostov in se z domačimi sogovorniki osredotočili na pogovor o tem, kako, s kakšnim projekti, naj v prihodnjem programskem obdobju EU podpre razvoj krajine.
