Test pred dokončno zaporo Slovenske ceste
Mestna občina Ljubljana bo v petek za en teden za motorni promet zaprla Slovensko cesto med Gosposvetsko in Aškerčevo cesto. Med evropskim tednom mobilnosti bo tako glavna ljubljanska ulica namenjena izključno javnemu potniškemu prometu, pešcem in kolesarjem. Zapora Slovenske ceste ne bo vplivala na promet v novi garažni hiši pod Kongresnim trgom, do katere bo dostop mogoč prek Šubičeve ulice.Na občini so se za tedensko zaporo dela Slovenske ceste odločili tudi zato, ker nameravajo po dokončanju povezave med Roško in Njegoševo cesto to cesto nameniti izključno pešcem, kolesarjem in javnemu potniškemu prometu. Več na www.dnevnik.si.
Mestna občina Ljubljana bo letos že 10. leto zapored sodelovala v Evropskem tednu mobilnosti, kampanji za trajnostno mobilnost, ki vsako leto poteka med 16. in 22. septembrom. Dosedanje aktivnosti bodo letos nadgradili s celotedensko zaporo Slovenske ceste, ki bo na odseku med Gosposvetsko in Aškerčevo cesto zaprta za motorni promet. Slovenska cesta bo na odseku med Gosposvetsko in Aškerčevo cesto od 16. do 22. septembra zaprta za ves motorni promet, razen za avtobuse mestnega potniškega prometa, intervencijska vozila ter vozila z dovolilnicami Mestne občine Ljubljana. Uvoz v garažno hišo na Kongresnem trgu bo urejen s Šubičeve ulice. Več na www.mladina.si.
Kulturna četrt v Križevniški ulici
Ljubljana je v Križevniški ulici, med Mestnim muzejem in novim Bregom, dobila novo kulturno četrt. Projekt ambientalno-urbane intervencije je nastal pod umetniškim vodstvom Roberta Waltla, direktorja in umetniškega vodja Mini teatra, in arhitekta Denisa Petrovčiča, ki sta ga zasnovala skupaj z drugimi ustvarjalci, stanovalci Križevniške ter ob podpori Mestne občine Ljubljana. Navdih za križevniško kulturno četrt so dobili pri skupnostih v newyorških ulicah. V sklopu projekta so naredili seznam pomembnih ljudi, ki so nekdaj ustvarjali v Križevniški, na ulico pa so postavili male likovne instalacije, označevalne table in napise, zelenje in cvetje ter klopi za branje in druženje. Več na www.dnevnik.si.
Rušenje Kolizeja ne poteka po vseh pravilih
Ljubljanski Kolizej, ki ga podirajo že od 10. avgusta letos, od njega pa so ostali le kupi opeke in lesa ter nekaj obodnih sten, je še vedno pod budnim očesom javnosti. Anonimnež je 5. septembra poslal Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP) prijavo, da gradbene odpadke odvažajo v vrtačo celo v precej oddaljeno občino Grosuplje (v bližino Male Ilove Gore). Okoljska inšpekcija je dva dni pozneje opravila nenapovedan nadzor na območju Kolizeja. Tam je odkrila manjše nepravilnosti pri predelavi gradbenih odpadkov, prav tako pa, da je prevozniško podjetje Dolinšek transport del materiala odpeljalo k vrtcu na Lavrico in v okolico Grosuplja, čeprav teh deponij ni bilo navedenih v okoljevarstvenem dovoljenju. Več na www.delo.si.
Nared še en most čez Ljubljanico
Gradis G je po več mesecih gradnje dokončal novi Mrtvaški most, čez katerega se že sprehajajo prvi pešci. Na Mestni občini Ljubljana so nam pojasnili, da bodo most za ves promet odprli, ko bo izvajalec pridobil še uporabno dovoljenje, kar naj bi se zgodilo v nekaj dneh. Stari litoželezni most, ki so ga prestavili na Prule, je nadomestil moderen betonski most, primeren tudi za motorni promet. Več na www.dnevnik.si.
Občinsko nasilje nad arhitekturo v Celju
Očividci trdijo, da sta si pred dnevi na Trgu Celjskih knezov mestni župan Bojan Šrot in akademski kipar Vasilije Ćetković – Vasko nekaj ogledovala. Naslednji dan je na trg stopil vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Roman Kramer in na tla s kredo narisal krog. Potem so prišli delavci in izkopali luknjo za temelje Ćetkovićevega spomenika slavnemu celjskemu fotografu Josipu Pelikanu. Da si Pelikan spomenik v mestu zasluži, se strinja tako celjska strokovna kot laična javnost. Senco na slovesno odkritje spomenika, napovedano za ta četrtek, so vrgla opozorila celjskih arhitektov, da se mestna občina pri posegih v prostor ne posvetuje s stroko in pri tem krši avtorske pravice avtorjev arhitekturnih projektov. Več na www.delo.si.
Pred desetletji so imele številne šole svoj vrt, ki so ga deloma iz domače navade, deloma zaradi preskrbe šolske kuhinje z zelenjavo obdelovali učitelji in učenci. Sčasoma so vrtove izpodrinila igrišča, a tudi njihove površine so se krčile zaradi širjenja parkirišč. Spreminjanje namembnosti šolskih zelenih površin ne bi moglo bolje odsevati družbenih sprememb in miselnih vzorcev posameznikov. Logiko sodelovanja in tesne povezanosti z naravo je zamenjala logika hedonistične igre, to pa sta nadgradila brezbrižni kapitalizem in virtualno okušanje sveta, ki – vse tako kaže – vodita v pogubo. Na Inštitutu za trajnostni razvoj menijo, da je skrajni čas, da obrnemo potek tega procesa. Zato so pripravili ambiciozen projekt Šolski ekovrt. V slabem letu so k njemu pritegnili že 143 osnovnih šol, vrtcev, gimnazij, srednjih šol in dijaških domov, ki bodo uredili svoj ekološki vrt. Več na www.delo.si.
Republiškemu stanovanjskemu skladu ostajajo hiše, občinski sklad išče stanovanja
Medtem ko Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana za zdaj neuspešno kupuje stanovanja, Stanovanjski sklad Republike Slovenije nikakor ne more prodati nepremičnin, ki jih je kupoval v preteklih letih. Tudi včerajšnje dražbe za 24 vrstnih hiš v Pivki se namreč ni udeležil nihče, čeprav so cene hiš, ki jih na skladu prodajajo od konca 2008, spustili za 15 odstotkov oziroma v povprečju za okoli 20.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.
Slovenska šola na Haitiju čaka na 200 učencev
Tretjega oktobra se bodo odprla vrata prve slovenske osnovne šole na Haitiju. Izobraževalno ustanovo, v kateri bo prostora za okoli dvesto otrok od prvega do šestega razreda, je postavil konzorcij slovenskih nevladnih organizacij, malo več kot 240.000 evrov zanjo pa prispevalo ministrstvo za zunanje zadeve. Ena pomembnih oblik slovenske pomoči je »slovenska šola«, ki so jo nevladne organizacije v okviru platforme Sloga (IRD Slovenija – mednarodna organizacija za pomoč in razvoj v partnerstvu z društvom Hrana za življenje in lokalno organizacijo Adra Haiti) postavile v Carrefourju, enomilijonskem predmestju prestolnice. Sestavljena je iz bivalnikov, ki jih je izdelal Trimo Trebnje, obiskovali pa jo bodo dečki in deklice iz novega zaselka, ki ga imenujejo Vas bratstva. Več na www.delo.si.
Na avtubusih prihaja do številnih okvar. Ko je bilo najbolj vroče, so nekateri avtobusi vozili brez delujočih klimatskih naprav, vrata se niso odpirala, avtobusi so prepolni, veliko je pritožb na sunkovito vožnjo, telefoniranje med vožnjo in neprijaznost. Ker je letos prišlo že do drugega izpusta olja in je zaradi spolzke ceste prišlo do padca kolesarja ter motorista, je Gašpar Gašpar Mišič sklical sestanek s predstavniki Veolie Transport, na katerem so se dogovorili, da bodo h koncesijski pogodbi sprejeli še dodatek, v katerem bodo predvideli sankcije za prekrške oziroma nepravilnosti. Občina bo lahko tudi prekinila pogodbo s prevoznikom, če bo našla drugega izvajalca. Več na www.delo.si.
Spet zapleti pri prenovi piranskega mandrača
Piranska občinska uprava je včeraj javno razgrnila nov konservatorski načrt za prenovo piranskega mandrača, ki bo podlaga za pridobitev novega kulturnovarstvenega soglasja. Cilj razgrnitve, kjer so sodelovali praktično vsi vpleteni v prenovo mandrača oziroma predstavniki restavratorskega centra zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), piranski župan Peter Bossman, projektant prenove in predstavniki Okolja Piran, je bil prepričati javnost, da je želja vseh ohraniti mandrač v avtentični obliki. Več na www.dnevnik.si.
Kmetijska zemljišča ali igrišča za golf?
Predsednik Združenja zakupnikov kmetijskih zemljišč v slovenski Istri Jožef Horvat je včeraj predstavil vrsto pozivov, naznanitev in ovadb na številne državne organe, ki so jih v minulih letih podali zoper odgovorne za poskuse gradnje igrišč za golf na kmetijskih zemljiščih na območju občin Piran in Izola, ki so ostali brez epiloga. Take namere, ki so bile v preteklosti ustavljene bodisi s sodnimi sodbami bodisi zavrnilnimi mnenji kmetijskega ministrstva, naj bi se po mnenju Horvata ponovno obujale, in to na enakih lokacijah, kjer so že bile prekinjene. Več na www.dnevnik.si.
Golf – eni kmetje bi ga včeraj, drugi nikoli
V Združenju zakupnikov kmetijskih zemljišč slovenske Istre so odločeni še zaostriti boj proti gradnji golf igrišč v Sečovljah in na Baredih. Zaradi po njihovem mnenju sumljive neodzivnosti na številne prijave o kršitvah se sprašujejo, ali je slovenska Istra eksteritorialno območje, kjer slovenska zakonodaja ne velja. Več na www.primorske.si.
Zaradi avtoceste Pivčani na dveh bregovih
Načrtovanje avtoceste od Postojne proti Jelšanam vse bolj razdvaja pivške občane. Tisti iz Pivke avtoceste nočejo v svoji bližini in zato podpirajo traso čez Košano, Košanci pa opozarjajo, da bi ta ogrozila zdaj še neokrnjeno dolino in pod sabo celo pokopala nekaj hiš na Čepnu. Več na www.primorske.si.
Polovico Nunskega vrta bo plačala država
Država je izpolnila pričakovanja občine Škofja Loka in za preureditev Nunskega vrta pod Loškim gradom v parkirišča namenila polovico vsega potrebnega denarja. Projekt je vreden slab milijon evrov, občina Škofja Loka pa je te dni prejela sklep Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko za sofinanciranje projekta v skupni višini 417.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.
Krčani nasprotujejo ukinitvi edinega območja za pešce
V Krškem se lotevajo obsežne in precej drage ureditve mirujočega prometa, kar naj bi staremu mestnemu jedru prineslo nekaj novih parkirnih prostorov ter mu s prenovo Ceste krških žrtev na odseku med Dalmatinovo ulico in Hočevarjevim trgom polepšalo videz. Ko so tako odgovorni na edinem območju za pešce sredi mesta že sredi poletja začeli barvati označbe za dodatna parkirišča, so s tem močno razburili tamkajšnje stanovalce. Več na www.dnevnik.si.
V Tržiču nadaljujejo s prenovo mestnih ulic, občane pa veseli tudi novica, da so zaključili obsežno sanacijo vodotokov v Dolini in Jelendolu. Tako mesto kot podeželje dobivata lepšo podobo in modernejšo infrastrukturo, zdaj pa bo treba poskrbeti še za vsebino oziroma v te kraje privabiti več obiskovalcev. Več na www.dnevnik.si.
Širitev plačljive parkirne cone
Slabo leto in pol po uvedbi novega parkirnega režima bo mariborska občina v skladu z lanskimi napovedmi razširila plačljivo belo cono. 194 parkirnih mest v coni 1, v Ulici heroja Staneta od Tomšičeve do Maistrove, na Prešernovi od Maistrove do Tomšičeve, na Cankarjevi od Tomšičeve do Maistrove, na Kersnikovi od Maistrove do Aškerčeve, na celotni Aškerčevi in na parkirišču pri Treh ribnikih, na katerih je doslej bilo mogoče parkirati brezplačno, bo od konca oktobra oziroma od začetka novembra postalo plačljivih. Več na www.vecer.com.
Prvega maja je zemljiška knjiga postala popolnoma elektronizirana. Pojem, ki ima predznak e-, po navadi obeta nekaj pozitivnega, boljšega, časovno manj potratnega, okolju manj škodljivega. Tudi nova e-zemljiška knjiga je po mnenju predstavnikov vrhovnega sodišča – zemljiška knjiga spada pod okrilje te ustanove – takšna. A kaj, ko uporabniki trdijo nekaj povsem drugega. Odvetniki, notarji, bankirji, nepremičninarji, (ne)posredno pa seveda tudi posamezniki so si v zadnjih mesecih nabrali že precej bridkih izkušenj. Pravijo, da ne zato, ker ne bi znali izbrati prave storitve, ampak zato, ker aplikacija nekaterih primerov, ki so v zemljiškoknjižnih zadevah zelo pogosti, sploh ne predvideva. Več na www.delo.si.
Težave z e-zemljiško knjigo: Gurs podpira odpravo ZK-vložka
Spremenjeni sistem v zemljiški knjigi občutijo tudi na geodetski upravi (Gurs), saj s pristojnimi sodišči izmenjujejo podatke o nepremičninah in lastnikih. Kot je povedal Franc Ravnikar iz urada za nepremičnine pri Gursu, imajo zaradi ukinitve ZK-vložka več dela kot v preteklosti, deloma so morali tudi prilagoditi svoj sistem, ocenjuje pa, da je bila to pravilna odločitev. Ugotavlja, da je »v nekaterih primerih aplikacija še malo pomanjkljiva«. Več na www.delo.si.
Tihe revolucije slovenskega oblikovanja
Bežen odgovor na vprašanje, kaj imajo skupnega denimo Alpinini čevlji Racing Elite CL in CS, svetilke Black Cherry, Akrapovičev izpušni sistem Kawasaki ZX-10R Evolution, kuhalnik Holey Roket in ženski čevlji Criatura, bi se najbrž glasil: so primeri kakovostnega slovenskega oblikovanja. Več na www.delo.si.
Čeprav gospodarimo trajnostno, lahko usodno posežemo v evolucijske procese v naravi
Minilo je že dobrih trideset let od objave poročila Naša skupna prihodnost Svetovne komisije za okolje in razvoj pri Združenih narodih (1987), ki je svetu predstavila novo razvojno paradigmo, poimenovano z angleško besedno zvezo sustainable development. Kmalu po tem, ko je bilo poročilo Naša skupna prihodnost predstavljeno slovenski javnosti, se je pojavilo več “konkurenčnih” prevodov angleške besedne zveze “sustainable development” v slovenščino. Že tedaj je bilo očitno, da različni prevodi angleške sintagme v slovenščino pomenijo ubeseditev različnih pogledov na reševanje okoljskih problemov. Več na www.dnevnik.si.