Poglobitev železnice ali tunel za tovorni promet?

Tovorni vlaki bodo vozili pod Ljubljano

Razprave o modernizaciji ljubljanskega železniškega vozlišča se vlečejo že desetletja. Vprašanje o poteku železniških prog v prestolnici bo dokončno rešil državni prostorski načrt, ki ga pripravljajo na ministrstvu za okolje in prostor. Da bi pridobili čim več predlogov za izboljšanje predlaganih rešitev na najbolj kritičnih točkah, se v prihodnjih dneh nameravajo posvetovati še z mestno občino, četrtnimi skupnostmi in strokovno javnostjo. V igri je tudi poglobitev potniških tirov, vendar bi to stalo dodatno milijardo evrov, dela pa bi se podaljšala še za tri leta. Več na www.dnevnik.si.

Župan Komende priznal podkupovanje: “Drugače se v Sloveniji na da priti do posla”

Župan občine Komende Tomaž Drolec je na seji občinskega sveta 30. maja priznal, da je za občinske posle podkupoval uradnike, tudi na ministrstvih. Kot pravi, se v Sloveniji na drugačen način ne da priti do posla, brez lobiranja pa v Komendi ne bi bilo poslovne cone, poroča spletni portal 24ur.com, ki objavlja tudi posnetek z omenjene seje. Več na www.dnevnik.si.

Župan, ki je priznal podkupovanje uradnikov, že v policijski preiskavi

Če je župan Komende Tomaž Drolec prejšnji teden priznal, da je njegova hčer s prodajo zemljišč občini zaslužila več kot 20.000 evrov, pa se je pod drobnogledom kriminalistov znašel zaradi javnega priznanja, da je moral za pospešitev oziroma uspeh občinskih projektov javnim uradnikom izročiti 16.000 evrov. Na vprašanje, kdaj bo odstopil, pa je odgovoril: “A se vi hecate?” Več na www.dnevnik.si.

Kristalna palača odslej najvišja stavba v državi

V ljubljanskem BTC so po treh letih gradnje tudi uradno slavnostno odprli dvajsetnadstropno Kristalno palačo. V Kristalno palačo bodo umestili predvsem prestižno trgovsko in poslovno dejavnost. Stavba z 48.500 kvadratnimi metri površin ima poleg trgovin in poslovnih prostorov v najvišjem nadstropju še kavarno, v njej pa so tudi restavracija, kongresni center, center za dobro počutje in tri podzemne garaže s 620 parkirnimi prostori. Poslovnih, večinoma pisarniških površin je za 22.100 kvadratnih metrov, povprečna etaža pa meri 1000 kvadratnih metrov. Več na www.delo.si.

Prihranki pri javni razsvetljavi in več romantike

Slovenske občine zadnja leta intenzivno posodabljajo javno razsvetljavo, da bi ujele rok, do katerega bi morale vse svetilke v državi ustrezati novim standardom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja. Čeprav vsem do konca leta 2016 to zagotovo ne bo uspelo, so učinki že zdaj očitni: nove svetilke porabijo tudi dve tretjini manj elektrike, kar pomeni velike prihranke, poleg tega pa manjše svetlobno onesnaženje ugodno vpliva na nočne živali. Omenjeni rok, konec leta 2016, postavlja pred štirimi leti sprejeta uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki predpisuje, da morajo do takrat vse svetilke javne razsvetljave, razen določenih izjem, zadostiti enemu najpomembnejšemu pogoju: njihova svetloba ne sme »uhajati« nad vodoravnico, torej ne sme svetiti v nebo, ampak le na površino pod njimi. Več na www.delo.si.

Želja po stanovanjih precej več od možnosti

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana bo v soboto objavil seznam upravičencev do neprofitnega najemnega stanovanja po 14. razpisu.Tudi na tokratnem razpisu je bilo želja precej več od možnosti, saj so za 442 stanovanj prejeli skoraj 4000 vlog, od katerih je bilo kar 3348 takih, ki so izpolnjevale pogoje razpisa. Prosta stanovanja bodo na stanovanjskem skladu razdelili 289 upravičencem po listi A, ki morajo plačati varščino in lastno udeležbo, in 153 upravičencem po listi B, ki so oproščeni plačila varščine in lastne udeležbe. Na skladu ugotavljajo, da so potrebe po neprofitnih stanovanjih v Ljubljani čedalje večje, saj je na vsakem javnem razpisu v primerjavi s prejšnjim za več kot tretjino večje število prijavljenih prosilcev. Na 12. razpisu je bilo prosilcev 2130, na 13. razpisu 2909, na 14. razpis, ki je ponujal tudi največje število stanovanj, pa se je prijavilo 3985 prosilcev. Več na www.dnevnik.si.

Čez štiri leta po kolesarski stezi od Ljubljane do Vrhnike

Lansko leto so izvajalci Direkcije RS za ceste (DRSC) končali gradnjo pločnikov in kolesarske poti od Vrhnike do Drenovega Griča, trenutno pa nadaljujejo gradnjo na pododseku proti Logu. Do konca leta naj bi razširili mostiček čez staro železniško progo na glavni cesti pred Kurjo vasjo ter zgradili kolesarske poti in pločnike do križišča z Jordanovim kotom. Investicijska vrednost pododseka, ki ga trenutno urejajo, je 1,9 milijona evrov. Od tega se v kar 85 odstotkih gradnja sofinancira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Če bo pravočasno pripravljena vsa investicijska in tehnična dokumentacija in če bodo odkupljena vsa potrebna zemljišča, bo DRSC zaprosila tudi za sofinanciranje gradnje 3440 metrov dolgega pododseka skozi Brezovico. Več na www.dnevnik.si.

V Ljubljani 200 avtomobilov iz Grosuplja na dan manj?

Ljubljanski župan Zoran Janković in grosupeljski Peter Verlič bosta danes na avtobusni postaji v Grosupljem simbolično odprla novo progo Ljubljanskega potniškega prometa (LPP). Proga 3G bo povezala središče Grosuplja z ljubljansko avtobusno postajo, kar je po mnenju direktorja LPP Petra Horvata za občane Grosuplja izjemna pridobitev in nujen ukrep v spodbujanju uporabe avtobusov. Z vozovnico Urbana bo prevoz iz Grosuplja v glavno mesto tako za polovico cenejši kot doslej. Za LPP je to pomemben ukrep na poti do integriranega javnega prevoza, cilj pa je s poenostavitvijo plačevanja, z uvedbo enotne vozovnice in z nižjo ceno prevoza približati javni prevoz uporabnikom. Peter Horvat upa, da bo potnikov na novi progi 30 odstotkov več kot doslej. Lani se jih je z medkrajevno progo Grosuplje–Ljubljana prepeljalo 294.000, skupaj s progo 3G pa se jih bo predvidoma 380.000. Več na www.delo.si.

Enotna vstopnica in novi cenik spodbudila večji obisk ljubljanskega gradu in uporabo vzpenjače

Z aprila ustanovljenim javnim zavodom Ljubljanski grad, ki upravlja z gradom, prireditvami v njem in po novem tudi z vzpenjačo, je bil sprejet tudi nov cenik za oglede turističnih točk na gradu. Kot kaže, so se novi načrti z gradom v prvih mesecih od ustanovitve zavoda dobro obnesli. Letošnjega junija in julija se je z vzpenjačo vozilo več ljudi kot v enakem obdobju vsa leta prej. Tudi v primerjavi z letom 2007, ki je po skupnem številu prepeljanih potnikov do sedaj najbolj uspešno leto v zgodovini delovanja vzpenjače, sta bila letošnji junij in julij boljša. 20. avgusta je javni zavod Ljubljanski grad zabeležil celodnevni rekord po številu obiskovalcev, in sicer se je tisti dan samo s tirno vzpenjačo na grad pripeljalo kar 2137 obiskovalcev. Za boljšo predstavo, v povprečju je vzpenjača letos na dan vozila 656 potnikov. Več na www.dnevnik.si.

Jeseni parkirni avtomati in polepšano nabrežje

Te dni so v družbi Ljubljanska parkirišča in tržnice na Prulah začeli pripravljati teren za namestitev parkirnih avtomatov. Na Grudnovem nabrežju je te dni zaradi gradbene ograje prostih parkirnih prostorov malo. Po postavitvi parkirnih avtomatov naj bi jih bilo veliko več, ne bodo pa več brezplačni. Na območje, kjer table za plačilo parkirnine stojijo že dve leti, bodo prestavili 19 Siemensovih parkirnih avtomatov, ki so jih umaknili s po novem za promet zaprtih ljubljanskih ulic. Parkirni avtomati na Prulah naj bi začeli delovati do sredine tega meseca. Več na www.dnevnik.si.

“Nekoč bomo rekli kar Mušičeve Žale”

Žarno pokopališče na Novih Žalah so dopolnili z novim delom pokopališča, namenjenim izključno pokopom v krsti. Na 16.000 kvadratnih metrih je tako prostora za 1273 grobov. Po besedah direktorja javnega podjetja Žale Bojana Lepičnika je bila investicija vredna nekaj več kot tri milijone evrov, število grobov pa bi moralo zadostovati za osem do deset let. Novo pokopališče, delo arhitekta Marka Mušiča, krasijo še poti z drevoredi, paviljon, zvon poslednjega slovesa ter marmorni vhodi, ob katerih so v kamen vklesani stihi pesnitev Kajetana Koviča, Ivana Minattija in Cirila Zlobca. “Nove Žale se enakovredno priključujejo starim, Plečnikovim Žalam. Verjetno bomo še nekaj časa govorili o Plečnikovih in Novih Žalah, vendar bo nekoč prišel tudi čas, ko bomo namesto Nove rekli kar Mušičeve Žale,” je arhitektu v govoru polaskal slavnostni govornik Ciril Zlobec. Več na www.dnevnik.si.

Novo mesto: Strah pred nemiri ob legalizaciji romskega naselja

Prebivalci Bučne vasi napovedujejo, da ne bodo dopustili legalizacije, geodeti pa že merijo. V novomeški krajevni skupnosti Bučna vas bodo drevi ustanovili varnostni sosvet, ki bo skrbel za reševanje problemov, povezanih z varnostjo. V njem bodo sodelovali domačini, policisti, predstavnica Romov in predstavnik novomeške občine. Obeta se živahen sestanek, saj je vodstvo novomeške občine že izdalo sklep o legalizaciji romskega naselja Žabjak. Več na www.delo.si.

Knjižnica v Mariboru: roki bežijo, z njimi pa tudi obljubljeni milijoni

Kljub drugačnim napovedim mariborska občina še vedno nima gradbenega dovoljenja za začetek prenove Rotovškega trga z osrednjo enoto Mariborske knjižnice. Obnovo tako prestavljajo iz meseca v mesec, s tem pa je vse bolj negotovih deset milijonov evrov, ki jih je v ta namen obljubilo ministrstvo za kulturo. Gradbeno dovoljenje bo izdano v kratkem, je zagotovil načelnik mariborske upravne enote Željko Vogrin. Do zamude v postopku izdaje je prišlo, ker bi bilo treba pred začetkom del z lastniki nepremičnin na vplivnem območju skleniti pogodbe o začasni služnosti, kar občini za eno od parcel ni uspelo. Več na www.delo.si.

Nova dnevna soba Maribora bo zamudila kulturno prestolovanje

“Ureditev Rotovškega trga z Rotovžem in prenova Mariborske knjižnice je za Maribor izrednega pomena. Rotovški trg s knjižnico je zajet v koncept Evropske prestolnice kulture 2012,” je zapisano v uradnem gradivu Mestne občine Maribor. Ta knjižnica doživlja prekletstvo vseh ambicioznih infrastrukturnih naložb kulturne prestolnice; njeno dokončanje se namreč odmika v negotovo prihodnost, kar ogroža tudi črpanje rezerviranega državnega proračunskega denarja. Več na www.dnevnik.si.

Proti novogradnji stavbe mestne četrti

Trenutni dom MČ Koroška vrata je okoli 30 let stara Marlesova stavba, v kateri je sedež MČ, v njej potekajo tudi številne dejavnosti društev in prireditve četrti. 148 krajanov mariborske mestne četrti Koroška vrata (MČ) je podpisalo peticijo, v kateri nasprotujejo gradnji novega doma mestne četrti na Vrbanski cesti 10. Iniciativi so se pridružili predvsem okoliški stanovalci, ki ocenjujejo, da že zdaj mala in velika dvorana nista povsem zasedeni, ter da zato ni razlogov za rušenje objekta, zaradi gospodarske krize pa je gradnja novega, večjega objekta tudi neupravičena. Odgovorni zatrjujejo nasprotno, da so sedanji prostori neustrezni in ne zadostujejo za potrebe MČ. Več na www.vecer.com.

Na Špici zgradili sodobno čolnarno

Poleti 2006, ko je na Špici v Celju zgorela stara čolnarna, z njo vred pa še petdeset kajakov in vsa ostala kajakaška oprema, je Dušan Konda pred vsemi odločno rekel: “Zgradili bomo novo, zidano čolnarno!” Številni Celjani so si želeli, da bi se njegove besede uresničile, čeprav so dvomili, da bo kajakašem, ki so imeli ob požaru na bančnem računu privarčevanih 100.000 takratnih tolarjev, to tudi uspelo. S trdim delom in s pomočjo številnih sponzorjev pa je Kajakaškemu klubu Nivo Celje uspel skoraj nemogoč projekt. Ob Savinji so postavili sodobno čolnarno, vredno več kot milijon evrov, v kateri so poleg ogromnega hangarja in garaže uredili še restavracijo, veliko klubsko sobo, fitnes, slačilnice s tuši in še nekaj manjših sob. Več na www.dnevnik.si.

Neuspešna javna dražba nepremičnin koprske občine

Danes je MO Koper izpeljala drugo javno dražbo svojih nepremičnin v mesecu dni. Tokratna ji je ta prinesla pičlih 24.000 evrov kupnine, čeprav so glede na skupno izklicno ceno pričakovali 6,2 milijona evrov, kar potrjuje krizo na nepremičninskemu trgu. V začetku avgusta so s prodajo lepših parcel ustvarili povsem drugačen vtis, še ne mesec kasneje pa je podoba bolj klavrna. Občina je nameravala prodati 28 nepremičnin in zatrdila, da razpolaga s svojim premoženjem v skladu z zakonom ter da je prodajo omenjenih zemljišč predvidela v letnem programu razpolaganja oziroma prodaje zemljišč, ki ga je potrdil občinski svet. Več na www.delo.si.

Novih neprofitnih stanovanj v Livadah ne bo

Že ob podpisu pisma o nameri med občino Izola, družbo Gorica Leasing in Stavbenikom oktobra lani je bilo bolj ali manj znano, da je bila zaveza izolske občine, da bo po izvedbi projekta odkupila 60 stanovanj v novem stanovanjskem kompleksu, na trhlih temeljih. Podpis se je namreč zgodil nekaj dni pred začetkom volilne kampanje, kjer se je nekdanji župan Tomislav Klokočovnik znova boril za župansko mesto. Delno je to le nekaj dni po podpisu potrdil tudi republiški stanovanjski sklad, kjer so zanikali, da bi sodelovali pri projektu, kot je bilo takrat rečeno na izolski občini. Več na www.dnevnik.si.

Šolarji ostali brez javnega prevoza

Direkcija za ceste (DRSC) je na poti med Godovičem in Idrijo zaradi neizpolnjevanja minimalnih varnostnih kriterijev čez noč zaprla štiri avtobusna postajališča. Starši otrok, ki se vsak dan vozijo v šolo v Idrijo ali Ljubljano, so za to izvedeli tik pred zdajci, ko so otrokom kupovali šolske vozovnice. Brez dostopa do javnega prometa so po najmanj osemdesetih letih, odkar se je v dolini Zale prvič ustavil avtobus, ostali tudi številni drugi prebivalci že tako demografsko ogroženih krajev. Domačini se bodo danes sestali z idrijskim županom Bojanom Severjem. Od njega pričakujejo ugodno rešitev, sicer njihovi otroci jutri ne bodo šli v šolo. Ali se bodo odločili tudi za zaporo ceste oziroma za protestno vožnjo od Godoviča do Idrije, se še odločajo. Več na www.dnevnik.si.

Zaradi ukinitve postajališč je ljudem prekipelo

Šolarji štirih zaselkov med Godovičem in Idrijo in njihovi starši so šele ob nakupu šolskih vozovnic izvedeli, da so njihovi zaselki ostali brez avtobusnih postajališč. Ker je še zadnjega avgusta avtobus na njih ustavljal, so upali, da DRSC ne bo uveljavil odločbe. A jo je prav na prvi šolski dan. Zgroženi in ogroženi krajani so odločeni braniti svojo varnost z vsemi sredstvi. Več na www.primorske.si.

Z obnovo bodo vodnjake in kale iztrgali pozabi

S simboličnim odprtjem vodnjaka s pitno vodo v središču Opatjega sela na Goriškem Krasu, je včeraj stekel mednarodni projekt oživljanja vodnjakov in kalov v krajih na Goriškem in v zamejstvu v Italiji. Gre za program čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo v letih 2007 in 2013. Kot je povedal Aleš Vodičar, vodja projekta iz občine Miren – Kostanjevica, bo program trajal tri leta, celotna vrednost pa je ocenjena na nekaj več kot 900.000 evrov. “Namen projekta je ohraniti kulturno krajino in kulturno dediščino vodnjakov, ki bogatijo čezmejno območje. Obnovili bomo 28 vodnjakov in kalov, šole pa bodo pripravile gradivo o kulturno-zgodovinski vrednosti vodnjakov. Več na www.dnevnik.si.

Semedelski most bo predvidoma nared konec meseca

Doslej so že napovedali kar nekaj datumov, ko naj bi bil semedelski most nared, od konca maja pa vse do začetka oktobra. Po zadnjih informacijah naj bi nadvoz, ki sodi med objekte trase hitre ceste Koper-Izola, dokončali proti koncu septembra. Delavci Kraškega zidarja so obnovo prevzeli maja od nekdanjega vodilnega partnerja, ljubljanskega SCT. Zdaj montirajo dilatacije, ki omogočajo raztezanje nadvoza. Opravljajo tudi dela, povezana s hidroizolacijo, in še zadnje druge potrebne posege. Več na www.primorske.si.

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri