Zemljišča so na poplavnih območjih cenejša z razlogom

Priprave na poplavo

Prihaja jesen, čas padavin. Te so lani v dveh dneh spravile pod vodo precejšen del Slovenije in prizadele prebivalce več kot polovice slovenskih občin. Sanacijska dela še vedno potekajo in bodo tekla še nekaj časa, vse škode pa tako ali tako (tudi zaradi pomanjkanja denarja) ne bomo odpravili. To niti ni vedno smiselno. Zaradi poplav nekoliko bolj zarjavel most lahko še vedno opravlja svojo funkcijo. Več na www.dnevnik.si.

Naučiti se moramo živeti s poplavami

Hidrologinja dr. Lidija Globevnik ocenjuje, da je bilo v obdobju zadnjih petih let veliko narejenega na področju protipoplavnih ukrepov, vendar pa zaradi dolgotrajnih postopkov tega ni mogoče vedno opaziti. Z našim načinom sprejemanja protipoplavnih ukrepov z državnimi prostorskimi načrti se stvari premikajo počasi, vendar to ni vedno slabo, saj je tako manj možnosti za napačne odločitve, poudarja. Več na www.dnevnik.si.

Po lanskih katastrofalnih poplavah nobenih sistemskih sprememb

Kmalu bo minilo leto dni od tistega konca tedna, ko so Slovenijo zalile katastrofalne poplave in prizadele skoraj vse slovenske občine. Po zadnjih podatkih uprave RS za zaščito in reševanje je 174 občin takrat utrpelo za 220,914.845,30 evra škode. Ministrstvo za okolje in prostor je za nujna dela na vodotokih takoj po poplavah zagotovilo dva milijona evrov, za nujne sanacije plazenja tal pa še 0,6 milijona evrov. Država je s skoraj štirimi milijoni evrov poskrbela tudi za sanacijo državnih cest, za preostalo škodo – v gospodinjstvih in gospodarstvu, na lokalni infrastrukturi in vodotokih – pa je namenila 27,7 milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.

Manj denarja za lokalno infrastrukturo

Občinam bodo letos odvzeli 18,5 milijona evrov za investicije v javno infrastrukturo, je vlada julija z intervencijskim zakonom predlagala parlamentu. Poslanci bodo ta zakon, ki poskuša ustaviti tudi rast izdatkov za plače v javnem sektorju, potrjevali sredi septembra skupaj z rebalansom državnega proračuna. Več na www.delo.si.

Urejanje obrežja Ljubljanice

Mestna občina Ljubljana je pričela z urejanjem desnega brega Ljubljanice od Prulskega mostu do mostu Hradeckega. Nabrežje Ljubljanice tako na obeh bregovih postaja prava mondena promenada. Več na www.dnevnik.si.

Gornji trg se predstavi v novi podobi

Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija (VO-KA) te dni končuje prenovo komunalne infrastrukture na območju Gornjega trga. Urediti je treba zgolj še nekaj malenkosti, so povedali v javnem podjetju, na primer postaviti pitnik in prometne znake. Glavni izvajalec gradbenih del je bilo podjetje KPL, ki je bilo izbrano po postopku javnega naročila. Koliko je stala prenova, na VO-KA niso znali povedati, saj končni obračun za celoten projekt še ni bil opravljen. Več na www.dnevnik.si.

Trgovci oblegajo Nove Fužine?

V stanovanjski soseski Nove Fužine so se razširile govorice, da naj bi naselje dobilo novo prodajalno italijanskega Eurospina. To tamkajšnjih prebivalcev ne bi zmotilo, če ne bi nameravali trgovine graditi prav na zelenici med Gašperšičevo ulico in ulico Nove Fužine, ki so jo desetletja uporabljali kot park. V podjetju, ki je od ljubljanske občine kupilo parcelo, te informacije sicer zanikajo. Več na www.dnevnik.si.

Projekt Šumi ima nove lastnike

Dobrih pet let je že minilo od rušenja Šumija, gradnja novega kompleksa pa se vse bolj odmika v prihodnost. KD Kvart, hčerinska družba KD Group, ki skrbi za nepremičninske projekte skupine, je po dolgotrajnem sprejemanju zazidalnega načrta na Mestni občini Ljubljana gradbeno dovoljenje pridobil konec leta 2008. Zaradi pritožb je dovoljenje postalo pravnomočno šele spomladi 2009. Čeprav bi takrat KD Kvart lahko začel graditi 50 milijonov evrov vredni poslovno-stanovanjski kompleks s šestimi kinodvoranami in podzemno garažno hišo, je projekt zaustavila finančna kriza, pojavile pa so se tudi informacije, da v KD Groupu razmišljajo o prodaji projekta. Več na www.dnevnik.si.

Prihodnje leto po knjige z urbano

Z enotno mestno kartico urbana, s katero se od leta 2009 plačujejo storitve mestnega potniškega prometa, bo prihodnje leto mogoča tudi izposoja knjig v enotah Mestne knjižnice Ljubljana (MKL). “Knjižnica se že od uvedbe urbane pripravlja na vključevanje kartice v knjižnični informacijski sistem,” je sporočil Miha Žitko z oddelka za informatiko v mestni knjižnici. Več na www.dnevnik.si.

Trenutno zasedena vsa oskrbovana stanovanja v Trnovem

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je konec julija objavil 2. trajni razpis za dodelitev oskrbovanih stanovanj v najem. Razpis se nanaša na 60 stanovanj v Centru starejših Trnovo. Na skladu so nam povedali, da so vsa stanovanja trenutno zasedena. Ker pa je razpis trajne narave, omogoča, da prosilci lahko oddajo vlogo kadar koli v času trajanja razpisa do konca julija 2012. V primeru, da se katero od oskrbovanih stanovanj sprosti, se dodeli prosilcu, ki je takrat na prednostni listi uvrščen najvišje. Lista je vsake tri mesece objavljena na spletni strani Mestne občine Ljubljana in Javnega stanovanjskega sklada. Več na www.dnevnik.si.

V Metliki po 20 letih znova mestno kopališče

S pomočjo evropskih sredstev in poglobitvijo rečne struge bo metliška občina znova oživila nekdaj najlepše kopališče v Beli krajini. “Poglobiti nameravamo rečno strugo, preuredili bomo dostop do reke, očistili ploščadi in namestili igrala,” je dejal predsednik Turističnega društva Vigred Anton Černič, ki meni, da si Metlika zasluži mestno kopališče, kot ga je imelo nekoč. Več na www.dnevnik.si.

Trg Leona Štuklja še ni končan

Dva meseca po odprtju Trga Leona Štuklja nova mestna “dnevna soba” še ni v celoti končana in opremljena. Po zatišju od domačne predaje trga njegovemu namenu so delavci podjetja Nigrad včeraj znova pripeljali nekaj mehanizacije in zamenjali tri velike kvadratne luči na zahodnem delu trga. Na vprašanje, kdaj bodo tudi na ostale ogromne stebre nameščene luči in postorjeno še ostalo, v mariborski občini odgovarjajo z navajanjem očitnega, da “izvajalec še ni v celoti namestil elementov javne razsvetljave, urbane opreme in izvedel vgradnje lomljenca v sadilnih jamah dreves”. Več na www.vecer.com.

Park bi uredili sami, a ne smejo

Studenčani so ogorčeni, ker mariborska občina in Nigrad ne uredita njihovega malega parka na stičišču Ruške ceste in Obrežne ulice. Manjši park ob Jožefovi cerkvi na Studencih v Mariboru na stičišču Ruške ceste in Obrežne ulice že zdavnaj ni več pribežališče tamkajšnjih stanovalcev, ki so posedali na klopeh, saj so se grmovnice v zadnjem času tako razrasle, da je gibanje po parkovnih poteh skoraj nemogoče. Na mariborski občini so krajanom dejali, da denarja za ureditev ni, obenem pa jim ne dovolijo, da bi ga uredili sami. Več na www.vecer.com.

Varovanje lastnine ali morda vdor v zasebnost?

V koprskem združenju mestnih trgovcev in drugih poslovnežev ne le da podpirajo namestitev videonadzora, temveč pričakujejo, da bodo digitalne nadzorne kamere kmalu postavili še v druge ulice mestnega središča. Podjetniki namreč opozarjajo, da so v zadnjem času Koper in Istro nasploh pretresali številni kriminalni dogodki in vandalski pohodi, zaradi česar se ne počutijo več varne. Več na www.primorske.si.

“Obvezno uvajanje delilnikov in kalorimetrov je posledica pritiskov in lobijev”

Upokojenega strojnega inženirja Matjaža Malovrha bi lahko imenovali oče vladne svetovalne mreže Ensvet, saj je leta 1993 ustanovil, nato pa do svoje nedavne upokojitve tudi vodil mrežo svetovalcev, ki po vsej Sloveniji brezplačno občanom pomagajo reševati energetska vprašanja. Kljub upokojitvi Malovrh v mreži ostaja energetski svetovalec, deluje pa tudi kot občasni sodelavec Centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo pri Gradbenem inštitutu ZRMK, ki se tudi ukvarja z energetskim svetovanjem za gospodinjstva in lokalne skupnosti. Več na www.dnevnik.si.

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri