Pekart za združevanje kreativnih potencialov
Kulturno društvo Mladinski center IndiJanez letos drugo leto organizira festival kreativnosti mladih alternativcev Pekart, ki bo trajal od 26. do 28. avgusta v mariborski Pekarni. Kot pravijo organizatorji, je festival namenjen neuveljavljenim kreativcem in vsem, ki se ne strinjajo z “mašinerijo prevladujočega kuratorskega monopola”, za cilj pa ima mreženje idej in konceptov ter združevanje kreativnih potencialov, predvsem pa spodbujanje mladih k razvoju umetniške žilice… Več na www.vecer.com.
Mladinski hotel v Pekarni pred otvoritvijo
V novem mladinskem hotelu v Pekarni bo popotnikom na voljo 60 ležišč. Mladinski kulturni center (MKC) Maribor bo lahko, če bodo mestni svetniki na korespondenčni seji danes potrdili odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda, v kratkem opravljal še več dejavnosti. MKC je namreč pripravljen na dokončno vzpostavitev mladinskega hotela, ki ga z občinskimi in evropskimi sredstvi odpirajo v upravni zgradbi Kulturnega centra Pekarna.Občina je tokrat pohitela, saj je povpraševanje po storitvah mladinskega hotela že prisotno, pa čeprav MKC, katerega uprava se je nedavno tudi sama preselila v Pekarno, še ni pričel sistematičnega oglaševanja hotela… Več na www.vecer.com.
Maribor: kljub novostim premalo študentskih sob
V štajerski prestolnici je pred prihajajočim študijskim letom na voljo 3569 subvencioniranih študentskih postelj, kar glede na število prijav ne zadostuje; običajno je okrog 600 postelj premalo. Direktorica Študentskih domov Maribor (ŠDM) Lidija Divjak Mirnik je povedala, da so prejeli skoraj 2000 prošenj bodočih študentov oziroma tistih, ki se vpisujejo prvič, kar skupaj s starimi stanovalci nanese več kot 4000 prošenj. V ŠDM pregledajo vse prošnje, tudi tiste za zasebne domove in za bivanje pri zasebnikih s subvencijo. Več na www.delo.si.
Nepravilnosti predvsem zaradi goljufij stanovalcev in napačnih obračunov
Ob uvajanju delilnikov stroškov za ogrevanje, ki jih morajo lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah do 1. oktobra vgraditi v svoja stanovanja, se pojavlja vprašanje, ali bodo z delilniki stroški za ogrevanje med stanovalci razdeljeni pravično. Energetski strokovnjak Matjaž Malovrh, ki se že več kot 30 let ukvarja z ogrevalnimi sistemi, pravi, da je pasti veliko, hkrati pa opozarja, da nekatera prepričanja ne držijo. Tako med drugim poudarja, da samo zaznavanje porabe toplotne energije na delilnikih ni problematično, ampak se nepravilnosti pri odmerjanju stroškov za ogrevanje posameznemu stanovanju lahko pojavijo predvsem zaradi goljufij stanovalcev in nepravilnega izračunavanja deleža stroškov. Več na www.eko.dnevnik.si.
V vrtičkarski oazi na zapuščenem gradbišču zorijo paradižniki
Na križišču med Resljevo in Kotnikovo ulico je bil sicer načrtovan manjši stanovanjski blok, namesto njega pa je dolgo stala le ograja, za katero se je nahajal kup gradbenih odpadkov, ki jih je deloma že prekrilo zelenje. Lani poleti pa sta Zavod Bunker in Kud Obrat s sodelovanjem lokalne skupnosti poskrbela za uresničitev urbanih vrtov v projektu Onkraj gradbišča. Več na www.eko.dnevnik.si.
V vrtcih ni prostora za vse malčke
V nova naselja se je priseljevalo večje število novih prebivalcev, a občine hkrati z bloki niso gradile dodatnih vrtcev. Pred vrati je novo šolsko leto. Tudi za najmlajše, ki že hodijo v vrtec ali pa bodo vanj stopili prvič. A vsi ne bodo imeli te sreče. Veliko jih je, ki bi se prav tako želeli vključiti, vendar zanje (še) ni prostih mest. Največ težav je v občinah osrednje Slovenije, kjer se je v nova naselja priseljevalo večje število novih prebivalcev, občine pa hkrati z bloki niso gradile dodatnih vrtcev. »Vrtce ustanavljajo in financirajo občine,« pravijo na ministrstvu za šolstvo in šport in dodajajo, da morajo občine same v skladu z veljavnimi predpisi spremljati demografsko gibanje za svoje območje ter pripraviti oceno tega gibanja za obdobje petih let. Več na www.delo.si.
Krožišča Ljubljani niso pisana na kožo
Čeprav v tujini po najnovejšem trendu in usmeritvah semaforizirana križišča postopoma nadomeščajo s krožišči, tega v Ljubljani ne bodo storili. Središče Ljubljane je namreč preveč gosto poseljeno, krožišča pa potrebujejo veliko prostora, je povedal načelnik občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Peter Skušek, zato bo treba tudi v prihodnje obdržati semaforje.
Od konca avgusta bodo prebivalci Iga in Podpeči lahko z novo linijo LPP v Ljubljano prišli še hitreje in ceneje. Podaljšana linija 19, ki se bo imenovala 19 I (Tomačevo – Ig), bo v ponedeljek, 29. avgusta 2011, povezala Ig z Ljubljano in prebivalcem Občine Ig in okoliških krajev zagotovila cenejši prevoz v prestolnico. Nova linija LPP je dobrodošla novost, ki bo vplivala na zmanjšanje dnevnih migracij osebnih vozil v Ljubljano. Več na www. ljubljana.si.
Po Dunajski po polžje do konca avgusta
Vozniki, ki se vsak dan vozijo po Dunajski cesti, si v času dopustov po navadi kar malce oddahnejo, saj je na cesti manj avtomobilov in promet poteka veliko hitreje. A to poletno prometno idilo na eni najbolj prometnih ljubljanskih vpadnic je v četrtek pokvarila zapora dveh pasov od severne obvoznice do Zupanove ulice. Več na www.dnevnik.si.
Bo priljubljena Špica v tretje le pritegnila gostinca
Mestna občina Ljubljana je že z dvema javnima razpisoma poskušala najti gostinca, ki bi v najem vzel paviljon gostinskega vrta na Špici, a za oba razpisa niso prejeli niti ene ponudbe. Nedavno so objavili že tretji razpis in v primerjavi s prvim bistveno znižali izhodiščno najemnino. Če je mesto na prvem razpisu za 200 kvadratnih metrov površin zahtevalo kar 6000 evrov izhodiščne najemnine na mesec, pa na tretjem razpisu za 161 kvadratnih metrov zahteva le še 1940 evrov na mesec. Vsi, ki jih najem zanima, morajo svoje ponudbe oddati najpozneje do 10. septembra. Več na www.dnevnik.si.
Kolizej v svoji zgodovini ni bil le simbol zanemarjanja in propadanja
Zgradba na Gosposvetski 13, ki jo Ljubljančani bolj poznajo kot Kolizej, je z včerajšnjim dnem končala svojo več kot stoletje in pol dolgo sago. V tem času je Kolizej doživel marsikaj: pretepe vojakov, ki so bili njegovi prvi stanovalci, zabave, prireditve, plese… Še preden je dodobra zaživel, je že preživel požar, kljuboval je potresu, zamenjal več lastnikov in še več stanovalcev. V začetku svojega obstoja je bil Kolizej med Ljubljančani tako priljubljeno mesto za druženje, kot je danes Citypark. Več na www.dnevnik.si.