S traktorji ustavili gradnjo loške obvoznice
Z Družbe RS za ceste so včeraj dopoldne obvestili, da se začenja gradnja še zadnjega odseka poljanske obvoznice, ki bo razbremenila promet skozi staro mestno jedro Škofje Loke. Čeprav je država razlastila dva kmeta, pridobila gradbeno dovoljenje in zavrnila vse pritožbe, je peščica vaščanov Suhe začetek gradnje včeraj ustavila in vsaj začasno preložila. Čeprav tudi na preostalih delih obvoznice ne teče vse gladko, je že slabih deset let glavna ovira za uspešno dokončanje tako nujno potrebne ceste neupoštevanje vaščanov Suhe. Sredi vasi naj bi namreč bilo krožišče, ki bo vas presekalo na pol, kmete odrezalo od svojih travnikov in njiv ter poslabšalo poplavno varnost. Ko je bil še čas, vaščanov nihče ni želel poslušati, zdaj jih novi župan Miha Ješe sicer posluša in razume, a vse kaže, da bo za kakršno koli spremembo prepozno. Več na www.dnevnik.si.
Gradnjo prekinil protest krajanov: Na krožišču poljanske obvoznice dela stojijo
Dela na krožišču poljanske obvoznice v vasi Suha, ki jih je prekinil protest krajanov, še vedno stojijo. Kot so za STA pojasnili na Direkciji RS za ceste (DRSC), so navodilo o začasni zaustavitvi del dali izvajalcu z namenom preverjanja pravnih podlag. Kot so prepričani, gradnja lahko steče z dokončnostjo gradbenega dovoljenja. Civilna iniciativa, ki v vasi Suha nasprotuje velikemu krožišču, DRSC očita, da je z gradnjo začel brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja, saj pritožbeni rok po izdani odločbi še ni potekel. Več na www.dnevnik.si.
Z mestnim avtobusom do Grosupljega in Iga
Z 29. avgustom bo nova linija Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) dozdajšnjo podaljšano progo do Škofljice (avtobus številka 3G) podaljšala še do Grosupljega. Sočasno bo z mestnim prometom povezan tudi Ig, kamor bo odslej vozila podaljšana proga 19I. Nova proga proti Grosupljemu bo vozila od Bavarskega dvora mimo Železne ceste in Bežigrada, nato pa skozi središče Ljubljane mimo Škofljice in v Grosuplje do naselja Brinje. Avtobusi bodo ustavljali na vseh postajah LPP, v grosupeljski občini bo 21 postaj. Nova proga bo potnikom z Grosupljega omogočala, da se bodo v Ljubljano pripeljali s terminsko urbano za več kot 50 odstotkov ceneje. Vožnje bodo potekale v okviru obstoječih voznih redov, dodana bo še večerna vožnja, ki bo delovala skoraj do polnoči. Več na www.dnevnik.si.
Poziv iniciative Tržnice ne damo: Garaža je neustavna
Člani civilne iniciative Tržnice ne damo so v odprtem pismu pozvali predsednika države Danila Türka, predsednika vlade Boruta Pahorja in predsednika ustavnega sodišča Ernesta Petriča, naj se odzovejo na kršenje zakonodaje, ki ga počne Mestna občina Ljubljana. Svoje trditve podpirajo z izsledki strokovnjakov Slovenske akademije znanosti in umetnosti in opozarjajo na uničenje štiri tisoč let starega kolišča na Špici in mnenjem, da Plečnikove arkade, ki so sestavni del Vodnikovega trga, ustrezajo pojmu kulturne dediščine, zato mestna občina tam ne bi smela graditi že več let načrtovane podzemne garaže. Več na www.delo.si.
Kolesarji na križišču pri Celovških dvorih varnejši
Mestna občina Ljubljana je na pobudo občanov in tudi Ljubljanske kolesarske mreže preuredila potek kolesarske steze na križišču Celovške ceste in Rakuševe ulice. Kolesarska steza je zdaj prijaznejša in predvsem varnejša za kolesarje. Prvotni potek kolesarske steze je bil kolesarjem neprijazen, predvsem pa nevaren, saj je bila steza speljana tako, da so avtomobili, ki so zavijali desno, kolesarje opazili šele med zavijanjem, pri tem pa so z delom vozila že bili na kolesarski stezi in so posledično kolesarjem zaprli pot. Več na www.dnevnik.si.
Absolvente mečejo iz študentskih domov
Medtem ko se je za novopečene študente pravkar iztekel rok za oddajo prošenj za posteljo v študentskem domu, nekateri absolventi te dni pakirajo kovčke, saj morajo študentski dom zapustiti. Čeprav so v minulih letih študenti z absolventskim statusom imeli pravico še bivati v študentskem domu, nekateri to pravico po mnenju Študentske organizacije Slovenije zdaj po krivici izgubljajo. Več na www.dnevnik.si.
Hermanov most je spet ponos železarskega mesta
Hermanov most je spet ponos železarskega mesta. Na most z dolgo in zanimivo zgodovino so mnogi, ki bi morali zanj bolje skrbeti, pozabili. Ker pa gre za zelo prometen del Jesenic, ga je močno načel zob časa, še bolj pa težki tovornjaki. Nad udrtinami in luknjami so se najbolj pritoževali kolesarji. Nosilnost mostu je bila že pred leti zaradi močnih poškodb znižana s 30 na sedem ton in pol, zato je občina s proračunom za njegovo obnovo zagotovila 110.000 evrov, junija letos so začeli obnovitvena dela, včeraj pa so ga spet predali prometu, čeprav je bil konec del sprva načrtovan šele za september, saj se je izvajalec del Map-trade iz Slovenske Bistrice izkazal s hitrostjo, prav tako pa je bila za deset tisočakov nižja tudi končna cena obnove. Več na www.dnevnik.si.
Bled: prostorskega načrta za obvoznico še vedno ni
Prizadevanja za gradnjo južne obvoznice in za umik prometa iz neposredne bližine blejskega jezera so stara že 30 let. Zato je zadržanost ob napovedih, da jo bodo leta 2013 le začeli graditi, razumljiva, spet se je povečala zaradi vladnega predloga načrta razvojnih programov, ki ga mora državni zbor sicer še obravnavati ob napovedanem rebalansu državnega proračuna. Več na www.delo.si.
Tlakovanje zbledele celjske zvezde
Nameni so dobri, kaj se bo iz napovedane prenove starega mestnega jedra razvilo, pa je druga zgodba. Mestni občini Celje so sredi leta za prenovo odobrili 2,5 milijona evrov evropskih sredstev, še 0,5 milijona evrov pa mora primakniti sama. Na občini razlagajo, da so zahteve varuhov kulturne dediščine toge, društvo celjskih arhitektov in urbanistov že od maja zaman čaka na odgovor občine na poziv k javni predstavitvi. Občina jo je napovedovala za junij, a je do zdaj še ni bilo. Medtem ko na občini že izbirajo izvajalca del, se nekateri celjski arhitekti prijemajo za glavo. Vodja mestnega oddelka za okolje, prostor in komunalo Roman Kramer sicer zagotavlja, da bodo upoštevali obvezna navodila zavoda za varstvo kulturne dediščine, vendar se o vsem zaradi dopustov še niso uspeli dogovoriti. Več na www.delo.si.
Mestni trgi v Mariboru bodo ostali še v stari podobi
Temeljite prenove najpomembnejših mestnih trgov v Mariboru, s katerimi bi se v času Evropske prestolnice kulture (EPK) 2012 mesto predstavilo v novi podobi, do prihodnjega leta ne bo. Doslej so obnovili le Trg Leona Štuklja, Glavni, Rotovški, Slomškov in drugi trgi pa so še v stari podobi. Več na www.delo.si.
Tovornjaki namesto po avtocesti skozi Ljutomer
Že vse od druge polovice leta 2008, ko je bila dokončana in odprta celotna pomurska avtocesta, se Ljutomerčani ukvarjajo z vse bolj motečim prometom težkih tovornjakov in vlačilcev skozi njihovo mesto ali po regionalni cesti od Ormoža skozi Ivanjkovce in Ljutomer proti madžarski meji. Med njimi je veliko tujih tovornjakov v tranzitu, ki se najverjetneje izogibajo plačilu na avtocestni cestninski postaji v Dragotincih. Na naraščajočo in vedno bolj motečo prometno težavo so Ljutomerčani že vsaj dvakrat v zadnjih dveh letih opozorili prometno ministrstvo, a ker ni bilo odgovorov, so pred kratkim ustanovili Civilno iniciativo za ustavitev težkega tovornega prometa Ljutomer. Več na www.delo.si.
Lenart v Slovenskih goricah – Z drzno in velikopotezno naložbo v novi butični hotel Kaliska B&B so lastniki več kot 140 let stare gostilne iz Močne oživili povsem zamrlo hotelirsko dejavnost v Lenartu v Slovenskih goricah. Veliko bolj skrito in z nejasnim ozadjem pa se že nekaj časa napoveduje prebuditev bližnjega motela Črni les. Ta je zaprt, odkar so ga leta 2003 tržni inšpektorji zapečatili, ker je v njem nelegalno obratoval dom za starostnike. Več na www.dnevnik.si.