Kongresni trg še nima končne podobe
Z začetkom gradnje garažne hiše pod Kongresnim trgom je bilo veliko pozornosti usmerjene v več kot sedemdeset let stare platane v parku Zvezda. Po dobrih dveh letih gradbenih in arheoloških del so Kongresni trg konec junija ponovno odprli. Dela še niso popolnoma končana, saj je predvideno tudi tlakovanje trenutno peščenih potk. Vendar se je zataknilo prav pri zaščitenih drevesih, ki jih je gradnja močno poškodovala. Šele ko bo sklenjen dokončni dogovor o usodi platan, se bo preureditev parka končala. Več na www.dnevnik.si.
Kolesarnice v garažni hiši pod Kongresnim trgom ne bo
Nove garažne hiše pod Kongresnim trgom se niso veselili le vozniki avtomobilov, temveč tudi ljubljanski kolesarji. V času gradnje je namreč mestna občina razkrila, da namerava pod Kongresnim trgom urediti kolesarnico. Na mestni službi za razvojne projekte in investicije priznavajo, da so o kolesarnici razmišljali, a je niso uredili zaradi strokovnih razlogov. Kolesarje pa bo razveselila novica, da na mestni občini niso povsem opustili ideje o pokriti in varni kolesarnici v bližini Kongresnega trga. Na službi za razvojne projekte in investicije razmišljajo, da bi enega od lokalov v Plečnikovem podhodu oddali v najem ponudniku, ki bi ponujal storitev varne hrambe koles in izvajal manjša popravila koles. Kdaj in ali sploh bo mestna občina oddala prostore za hrambo koles, pa je težko napovedati, saj za zdaj to možnost le preučujejo. Več na www.dnevnik.si.
Sistem izposoje mestnih koles Ljubljančani s pridom uporabljajo, tako da je ob določenih urah dneva na posameznih postajah težko najti kolo, na drugih pa prosto ključavnico. V dobrih dveh mesecih, odkar je Bicikelj v rokah meščanov, so na podjetju Europlakat, ki upravlja sistem, našteli skoraj 130.000 izposoj koles. Mestno občino Ljubljana je naval na kolesa presenetil, pravijo, da nikakor niso predvidevali, da bo že ob samem zagonu sistema povpraševanje po Biciklju tako veliko. Trenutno Bicikelj sicer deluje kot dopolnilni sistem javnemu prevozu, toda na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet menijo, “da so uporabniki v nekaterih primerih – predvsem za krajše relacije v mestu – avtobus dejansko nadomestili z Bicikljem”. Več na www.eko.dnevnik.si.
Mestni krajinski park dve leti brez upravljalca
Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je že več kot dve leti brez upravljavca. Zakaj v tem času upravljanja območja, ki ga na leto obišče skoraj dva milijona ljudi, niso uredili, na ljubljanski občini niso povedali. Sporočili so le, da bodo upravljavca določili po prenovi odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost. Da bi bilo treba upravljavca čim prej določiti, so v lanski oceni obremenjenosti in zmogljivosti gozdov omenjenega krajinskega parka ugotovili tudi strokovnjaki. Po njihovem mnenju je namreč območje parka precej zanemarjeno, poslabšalo se je tudi stanje tal. Več na www.dnevnik.si.
Umetnostni zgodovinarji proti rušenju Kolizeja
Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo je začasnega ministra za kulturo Boštjana Žekša 27. julija in 4. avgusta pozvalo, naj znova razmisli o pravilnosti odločitve prejšnje ministrice Majde Širca glede rušenja ljubljanskega Kolizeja, a odgovora ni dobilo. Več na www.delo.si.
Slovo od Kolizeja: Začela se je tritedenska rušilna saga
Kranjska investicijska Družba je začela rušiti ljubljanski Kolizej. Kot je povedala vodja marketinga in odnosov z javnostmi na Kranjski investicijski družbi Saša Mrak, so zjutraj stavbo še zadnjič pregledali s psi, če bi se v njej še kdo zadrževal. Rušenje bo sicer po njenih besedah trajalo tri tedne. Kranjska investicijska Družba je danes pričela z rušenjem ljubljanskega Kolizeja. Z njegovo zrušitvijo bo z območja nekdanje Avstro-Ogrske izginil še zadnji ohranjeni primerek monumentalne večnamenske zgradbe iz sredine 19. stoletja. Več na www.dnevnik.si.
Zaklepanje dostopov do Ljubljanice
Na Mestni občini Ljubljana (MOL) še vedno trdijo, da ne ovirajo dostopa do Ljubljanice, ki kot reka spada pod javno dobro, prebivalci Stare Ljubljane, ki radi čolnarijo, pa so še zmeraj ogorčeni nad številnimi vratci, ki jih občinarji redno zaklepajo in uporabljajo le ob intervencijah. Občinarji ključa vratc ne zaupajo tamkajšnjih stanovalcem, ki morajo zato s čolni večinoma pešačiti do Grudnovega nabrežja, nekateri pa čolne prenesejo kar čez zaprta vratca. Sodeč po razlagi ministrstva za okolje in prostor (MOP) občina s tem krši zakon in bi morali ukrepati inšpektorji za vode. Več na www.dnevnik.si.
Lastniki stanovanj brez delilnikov stroškov za ogrevanje bodo kaznovani
Od 1. oktobra bodo morala vsa stanovanja v večstanovanjskih stavbah imeti delilnike stroškov za ogrevanje, s katerih bo mogoče razbrati dejansko porabo energije za ogrevanje prostorov in vode v posameznem stanovanju in drugih delih stavbe. Mnogi lastniki stanovanj in upravljalci stavb se prav te dni ukvarjajo z vgradnjo delilnikov. Dilem in težav je precej, tako za lastnike kot upravljalce. Pri odločanju o delilnikih so problematični predvsem skriti stroški in neusposobljeni ponudniki storitev. Več na www.dnevnik.si.
Do javnih stranišč po novem brez drobiža
S 1. avgustom ne bo več treba plačevati uporabnine na javnih sanitarijah, ki jih upravlja javno podjetje Snaga. Te sanitarije so v Plečnikovem podhodu, na Kongresnem trgu, pri Mesarskem in Zmajskem mostu, v podhodu Plava laguna in na Tromostovju. Doslej so morali uporabniki teh stranišč za uporabo plačati 17 centov. Ob tem velja omeniti, da je Snaga še decembra lani v poslovnem načrtu za letošnje leto razmišljala o povišanju uporabnine s 17 na kar 50 centov. S tem potencialnim ukrepom, ki naj bi pomagal izboljšati poslovanje podjetja, bi Snaga z zaračunavanjem uporabe javnih sanitarij zaslužila slabih 49.000 evrov več prihodkov. Več na www.dnevnik.si.
Vojska se ne bo odpovedala vadišču Poček
Ministrstvo za obrambo je privolilo v nekatere kompromisne rešitve glede vojaškega poligona na Počku in strelišča v Baču. Že dalj časa namreč med ministrstvom, tamkajšnjimi občinami in civilno iniciativo potekajo pogajanja o zmanjšanju oziroma popolni opustitvi vojaških dejavnosti na omenjenih vadiščih. Vojaškega poligona Poček in strelišča Bač, čeprav državni prostorski načrt to dovoljuje, ministrstvo ne bo širilo. “Obe vadišči sta za Slovensko vojsko strateškega pomena, tako da pobud za popolno prenehanje vojaških aktivnosti ni mogoče izpolniti,” še dodajajo na ministrstvu. Več na www.dnevnik.si.
Na skrb vzbujajoče bivanjske razmere v romskem naselju Dobruška vas je varuhinja prvič opozorila vlado že marca. Vlada se je z občino Škocjan dogovorila, da bo na delu zemljišča, ki je v občinski lasti, postavila skupni vodovodni priključek, ki bo omogočal dostop do pitne vode tistim družinam v romskem naselju Dobruška vas, ki ga zdaj še nimajo. Če pa občina tega kljub dogovoru ne bo storila, bo rešitev poiskala vlada sama, zagotavlja vlada v odgovoru na poziv varuhinje človekovih pravic. Več na www.delo.si.
Kol(es)odvor za shranjevanje koles
Mariborska kolesarska mreža je na Mestno občino Maribor naslovila ponudbo za kolesarnico na Železniški postaji Maribor. Uporabniki primestnega železniškega prometa, ki vsakodnevno za prevoz poleg vlaka uporabljajo tudi kolo, imajo precejšnjo težavo z varnim shranjevanjem koles na glavni mariborski železniški postaji. Na postaji ni niti enega parkirnega prostora za kolesa. Tako so se na Mariborski kolesarski mreži (MKM) odločili oblikovati pobudo projekta za ureditev kolesarskega parkirišča, ki so ga poimenovali Kol(es)odvor. Predlog je nastal v delovni skupini Teleport, ki jo vodi predsednik MKM Josip Rotar, deluje pa v okviru programskega sklopa Evropska prestolnica kulture – Urbane brazde. Podrobneje na mkm.kolesarji.org. Več na www.vecer.com.
Mestni avtobusi so od včeraj v rokah občinskega prevoznika Marproma. Primopredaja med dosedanjim koncesionarjem Veolio Transport Štajerska in Marpromom, ki sta jo izvedla minuli konec tedna, je potekala gladko in brez posebnosti, enako tudi avtobusni promet. Cene, linije in vozni redi kljub spremembi avtobusnega prevoznika ostajajo nespremenjeni še vsaj nekaj mesecev, od včeraj so edina novost novi napisi Marprom namesto Veolia na mestnih avtobusih. Več na www.vecer.com.
Inšpektor zamočil, sankcij ne bo, plaže pa tudi še ne
V ministrstvu za okolje in prostor so po šestih mesecih birokratskega premlevanja pritrdili stališčem gradbenega podjetja Grafist, da imajo v rokah vse potrebne dokumente za odvoz mulja s Semedelske promenade na deponijo na ankaransko bonifiko. Prevoz in odlaganje materiala jim je v začetku februarja z odločbo preprečil inšpektor za okolje in prostor Raul Cotič. Več na www.primorske.si.
Štiri različice avtoceste, vse nesprejemljive
V dopolnjenem predlogu poteka avtoceste Jelšane-Postojna/Divača so na območju postojnske občine zarisane štiri različice. Na Občini se ne strinjajo z nobeno. Do predlogov so skeptični tudi v treh sosednjih občinah. Ker pa je avtocesta nujna, župani vpletenih občin predlagajo, da se najprej zgradi najmanj sporni odsek od Jelšan do Kilovč. Več na www.primorske.si.