V okviru Mreže za prostor je v sredo, 15.6.2011, v organizaciji Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC potekal seminar »Aktivno državljanstvo in urejanje prostora«. Namen seminarja je bil vzpodbuditi zavedanje o odgovornosti posameznikov, lokalnih pobud in nevladnih organizacij za dogajanje v prostoru, v katerem živimo, ter za aktivno poseganje vanj. Po osnovni ugotovitvi, da je stanje civilnega dialoga slabo, in osvetlitvi razlogov za tako stanje, smo na seminarju predvsem iskali možnosti za preseganje tega stanja tako na strani odločevalcev kot na strani civilne družbe. Razmeroma številna in predvsem raznolika udeležba je pokazala, da je tema aktualna, saj je pritegnila ljudi, ki so prišli iz različnih, tudi oddaljenih koncev Slovenije, in iz različnih organizacij, tako nevladnih kot javnih.
Možnosti za preseganje stanja na strani civilne družbe smo videli predvsem skozi izpopolnjevanje različnih vidikov aktivnega državljanstva, to je skozi spremljanje dogajanja v svoji okolici, aktivnega pridobivanja informacij, opozarjanja, dajanja pobud, poznavanja postopkov in aktivnega vključevanja v postopke načrtovanja ter tudi uporabe pravnih sredstev. Nenazadnje so spremembe, s katerimi človek spreminja svoje okolje, lahko tudi priložnosti za spremembe na bolje. Predstavljene so bile možnosti in mesta za dajanje pobud in predlogov, ki jih je država že vzpostavila prav za ta namen, pa še niso dovolj izkoriščene.
Skozi pregled pravnih podlag na področju urejanja prostora in graditve objektov smo ugotovili, da je to zaradi številnih prekrivajočih se in parcialnih predpisov težko obvladljivo, nepregledno in zato težko razumljivo za javnost, težavno pa je tudi za uradnike, ki ga izvajajo. Soglasno smo ugotovili, da postopki prostorskega načrtovanja, ki na ravni občin predvidevajo javno razpravo le ob dokončnem osnutku načrta niso primerni, saj ne izpolnjujejo bistva participativne funkcije. Sodelovanje javnosti, kot ga predvideva Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, bi moralo veljati za vse prostorsko načrtovanje, saj predvideva sodelovanje javnosti v zgodnejših fazah, kot tudi ob izboru variant. Ugotovili smo tudi, da bi moral biti postopek, v katerem se občina odreče predkupni pravici do zemljišča v prodaji in razlogih za to, za javnost bolj pregleden.
V drugem delu seminarja so predstavniki različnih nevladnih organizacij in lokalnih pobud predstavili svoje slabe in dobre izkušnje, ki so praktično osvetljevale posamezne uvodoma predstavljene vidike aktivnega državljanstva. Kot je povedal predsednik Društva za urbano okolje – Odbora za lepšo Staro Šiško Simon Molka je njihovo društvo nabiralo izkušnje sodelovanja v postopku sprejemanja občinskega prostorskega načrta in večih občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Kljub dobremu poznavanju postopkov, vsebinsko argumentiranemu vključevanju vanje in širše zastavljenim aktivnostim s podporo večjega števila prebivalcev, s svojimi predlogi in pripombami niso skoraj v ničemer uspeli.
Peter Rondaij je predstavil aktivnosti Koordinacijskega odbora Fondovih hiš v zvezi z načrtovano prenovo Plečnikovega stadiona. Aktivno so opozarjali pristojne inštitucije na nepravilnosti in nezakonitosti, uporabili pa so tudi pravna sredstva, med drugim so vložili tudi tri pobude Ustavnemu sodišču, ki pa so bile zavrnjene. Za svoje pravice se borijo tudi v postopku določitve funkcionalnega zemljišča k stanovanjskim blokom.
Rajko Štefanič iz Društva za varstvo okolja Dragatuš je predstavil primer telekomunikacijske bazne postaje na njihovem območju, postavljene mimo volje krajanov in v krajinskem parku. Gradbeno dovoljenje zanjo je bilo na podlagi tožbe pred Upravnim sodiščem odpravljeno, kljub temu pa je bazna postaja lahko zakonito obstala, saj je investitor še pred sodno odločitvijo pridobil uporabno dovoljenje, ki je ostalo veljavno kljub odpravljenemu gradbenemu dovoljenju. Krajani so se v času pred in po začetku gradnje organizirali, povabili investitorja na sestanek in predlagali dve drugi lokaciji.
Možnost aktivnega delovanja prebivalcev v svojih soseskah pa je predstavil Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora, ki je opisal namen in izkušnje Jane’s Walk – organiziranega sprehoda prebivalcev po svoji okolici z namenom kritičnega opazovanja in razmišljanja o možnih izboljšavah. To je bilo letos izvedeno prvič tudi v Ljubljani in je rezultiralo v kar nekaj pobudah, ki bodo posredovane različnim institucijam pa tudi drugim lokalnim organizacijam.
Samo Selimovič z Zavoda Bunker pa je predstavil več pobud na Taboru v Ljubljani, ki se že uspešno udejanjajo. Na podlagi sociološke in antropološke študije o možnostih oživitve tega prostora so se v Bunkerju povezali z drugimi organizacijami, in realizirati dve odmevnejši pobudi. Prva je revitalizacija Parka Tabor, ki ga oživljajo s pomočjo bogatega dogajanja v njem, druga pa je pobuda Onkraj gradbišča, kjer so na opuščenem gradbišču začasno dobili v brezplačno uporabo zemljišče, na katerem so uredili 35 vrtov, ki jih lahko uporabljajo lokalni prebivalci.
Fotografije: IPoP (CC BY-NC 4.0)
