Nova stanovanjska politika: zagotoviti dovolj najemnih stanovanj
Temeljna usmeritev prihodnje stanovanjske politike bo zagotoviti zadostno število najemnih stanovanj z novo najemninsko politiko, je na včerajšnji seji z visoko stopnjo konsenza odločil stanovanjski svet, ki je strokovni posvetovalni organ ministra za okolje in prostor Roka Žarnića. Kot nam je po seji sveta povedal minister Žarnić, bo sestavni del stanovanjske politike in eden ključnih instrumentov za njeno uresničitev zakon, ki bo povsem na novo definiral pravice in dolžnosti najemodajalcev in najemnikov ter tako uredil najemni trg. Stanovanja se ne bodo delila na neprofitna in tržna najemna. Več na www.delo.si.
V Sloveniji se že vse od osamosvojitve zmanjšuje fond neprofitnih stanovanj. »Izvirni greh je bil storjen leta 1991 s t. i. Jazbinškovim zakonom, na podlagi katerega se je privatizirala kar tretjina takratnega fonda družbenih stanovanj,« pravi ekonomistka dr. Andreja Cirman. Več na www.mladina.si.
V krizi naprodaj sama luksuzna stanovanja
Kljub globoki krizi v gradbeništvu na ljubljanski nepremičninski trg iz meseca v mesec prihaja več in več novih stanovanj. Gre za projekte, večinoma zastavljene v predrecesijskem času, zato ne preseneča, da so temu primerne tudi cene, ki se redkokdaj spustijo pod tri tisočake na kvadratni meter. Kaže, da bo moralo miniti še veliko časa, da se bo uresničila napoved ljubljanskega župana Zorana Jankovića o novih stanovanjih za manj kot dva tisoč evrov po kvadratnem metru. Več na www.dnevnik.si.
Gradnja objektov v lastni režiji bo še naprej dovoljena
Koalicijski in opozicijski poslanci v odboru za okolje in prostor so včeraj soglasno iz parlamentarne procedure umaknili novelo zakona o graditvi objektov, s katero je želela vlada v sodelovanju z Obrtno-podjetniško zbornico gradnjo v lastni režiji omejiti na enostavne objekte, velike največ 30 kvadratnih metrov. S sklepom, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, so tako poslanci zavrnili spremembo zakonodaje, ki zdaj ljudem dovoljuje, da sami gradijo do 250 kvadratnih metrov velike objekte. Več na www.dnevnik.si.
Prevoz.org: je bila novica o kaznovanju študentke predreferendumska bomba?
Tako tržni kot prometni inšpektorat nista obravnavala niti izrekla nobenega ukrepa v zvezi s stranjo Prevoz.org, ki se vrača na splet. V najkrajšem času bomo stran prevoz.org vrnili na splet, je povedal Jure Čuhalov in dodal, da je ukinitev strani izzvala burno reakcijo po vsej državi, kakršne niso pričakovali. »Očitno je pri vsem skupaj prišlo do komunikacijskega šuma. Hkrati bomo predlagali odgovornim ministrstvom in inšpekcijskim službam, da si vzamejo čas in temeljito preučijo ta sistem posredovanja informacij, da bi skupaj našli najprimernejšo obliko nadaljnjega obstoja.« Več na www.delo.si.
Prostorski načrt še ni dobro zaživel, pa gre že v popravilo
Mestna občina Ljubljana bo popravljala izvedbeni del občinskega podrobnega načrta, čeprav je od njegove uveljavitve minilo šele osem mesecev. Veljavni načrt je občina pripravljala, sprejemala in usklajevala več kot tri leta, že kmalu po sprejemu, ki ni minil brez zapletov, pa so na občini napovedali, da bo treba nove dolgoročne prostorske akte kmalu spremeniti. Več na www.dnevnik.si.
Zgodba NUK II se začenja znova
Noben začetek gradnje kakšne nacionalne ustanove se ni vlekel tako dolgo kot pri Narodni univerzitetni knjižnici II. Pred več kot dvajsetimi leti je bil objavljen prvi javni razpis za gradnjo, po lanskoletni decembrski odločitvi vlade, da razveljavi vse pogodbe, povezane z gradnjo NUK II, in napovedanem razpisu novega arhitekturnega natečaja, ker je, kot je opozorila tudi skupina arhitektov, prvotni Mušičev zastarel, pa bomo na to prepotrebno knjižnico, saj stara že poka po šivih, še naprej spokorno čakali. Več na www.delo.si.
Nova mantra za NUK II je knjižni evro
Projekt gradnje nove nacionalne knjižnice – NUK II je že več kot 25 let prioriteta najrazličnejših politik. Tudi zdaj je tako. Na področju investicij zavzema eno prvih mest, pravijo na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. In na začasnem parkirišču med Križankami in Filozofsko fakulteto, natančneje med Aškerčevo in Emonsko cesto, kjer naj bi stala nova knjižnica, gradbena dela napovedujejo v letu 2013. Po izdelani študiji prostorske programske preveritve na izbrani lokaciji bo nova stavba NUK II skupno obsegala okoli 18.000 kvadratnih metrov, celotna naložba pa je ocenjena na 70 milijonov evrov. Več na www.delo.si.
Kolesa duhov – Osveščevalna ali zastraševalna akcija?
V Ljubljani je konec maja potekala akcija Kolesa duhov (Ghost Bikes), ki naj bi opozarjala na nevarnosti, ki v prometu prežijo na kolesarje. Sedem belo pobarvanih in okrašenih koles je bilo priklenjenih na različnih koncih v središču mesta, opremljena pa so bila tudi z napisom, ki je pojasnjeval njihov pomen. Gre za zamisel, ki so jo prvi udejanjili v ameriškem mestu St. Louis leta 2003, od takrat pa so se belo pobarvana kolesa pojavila v številnih mestih po svetu. Po navadi so postavljena na mestih, na katerih je v prometni nesreči umrl kolesar, s čimer opozarjajo na nevarnost kakega odseka in so nekak opomnik kolesarjem, predvsem pa voznikom avtomobilov. V ljubljanskem primeru pa je bilo to nenapisano pravilo prekršeno, kolesa so bila postavljena na območjih za pešce. Po mnenju Ljubljanske kolesarske mreže (LKM) je zato akcija mimoidočim poslala povsem napačno sporočilo. Več na www.mladina.si.
Za vzdrževanje cest 11 milijonov evrov
Letos je v ljubljanskem proračunu za večja letna in zimska vzdrževalna dela in redno vzdrževanje cestišč namenjenih nekaj več kot 11 milijonov evrov. Za obnovo poškodovanih cest, ki zahtevajo obširnejše posege, pa bo treba zagotoviti dodatna finančna sredstva, sporočajo z oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana. Več na www.dnevnik.si.
Tudi na rekah varnost na prvem mestu
Mestna občina Ljubljana namerava splave z gostinsko ponudbo in preostala rečna plovila z ureditvijo novega pristana preseliti v Gruberjev kanal. Vendar pa za zdaj privezi za ladjice niso bili urejeni, tudi sam pristan še vedno čaka na sredstva v mestnem proračunu. A ladjarji na Ljubljanici opozarjajo, da pristan v Gruberjevem kanalu sploh ni potreben. Ne samo to, prepričani so, da bi bil lahko tudi nevarna odločitev. Več na www.dnevnik.si.
Bojan Gjura je spet onemogočil popravilo parkirišča v soseski BS3
V četrtek so na parkirišču med Maroltovo in Reboljevo ulico v naselju BS3 za Bežigradom zahrumeli gradbeni stroji. Mestna občina Ljubljana je namreč želela odstraniti veliko in globoko lužo, vendar pa je stroje kaj hitro ustavilo posredovanje Bojana Gjure, ki z mestno občino in stanovalci soseske BS3 že več let bije pravno bitko o lastništvu nekaterih površin v soseski, med drugim tudi o lastništvu omenjenega parkirišča. Več na www.dnevnik.si.
Občina za dobavo parkomatov spet izbrala Elbi
Na Mestni občini Ljubljana so tako kot na prvem razpisu za dobavo parkomatov tudi na drugem izbrali družbo Elbi. Nasprotno od prvega razpisa, ki je padel v vodo zaradi pritožb na državni revizijski komisiji, občina v drugem poskusu za naslednjih pet let kupuje 350 in ne več 500 parkomatov, drugače pa na zadnjem razpisu ni bilo večjih presenečenj. Več na www.dnevnik.si.
Višje parkirnine zaradi izkrivljanja konkurence
Mestna občina Ljubljana bo morala začeti obračunavati davek na dodano vrednost pri pobrani parkirnini na občinskih parkiriščih, ker po mnenju Davčne uprave RS trenutna cena preveč izkrivlja konkurenco. Na potrebno spremembo načina zaračunavanja parkirnine je finančno ministrstvo mestno občino opozorilo že oktobra lani, januarja letos pa je Durs občini poslal dopis z opozorilom, da ureditev pobiranja občinske takse za parkiranje na javnih parkirnih površinah ni skladna z zakonom o davku na dodano vrednost in evropsko direktivo. Popravljene občinske odloke, ki bodo uvedli obračun DDV, bo mestni svet potrjeval (in gotovo potrdil) 20. junija, nove, 20 odstotkov višje parkirnine pa bodo stopile v veljavo 1. julija. Več na www.dnevnik.si.
Konec tega meseca pod Kongresni trg
Mestna občina Ljubljana je Gradisu G še za tri tedne podaljšala rok za dokončanje garažne hiše pod Kongresnim trgom, ki bo tako gotova do konca junija. Delavci Stavbenika, ki sodeluje z Gradisom G, so tlakovali že večji del Kongresnega trga, ki bo urejen po Plečnikovih načrtih. Pod trgom bo na voljo 720 parkirnih prostorov, od tega slaba polovica za okoliške stanovalce za 50 evrov na mesec. Garažna hiša se za štiri etaže pri Filharmoniji in pet pri uršulinski cerkvi spušča zgolj pod nekdanjim parkiriščem, kjer je bilo prostora za 180 vozil. Parkiranje za osebna vozila bo pod Kongresnim trgom prve tri ure stalo 1,20 evra na uro, vsaka nadaljnja ura pa bo stala kar 2,40 evra. Več na www.dnevnik.si.
Preiskovalna komisija o gradbenih poslih ni potrdila vmesnega poročila
Večina članov preiskovalne komisije državnega zbora o gradbenih poslih ni potrdila vmesnega poročila, ki se nanaša na sume korupcije v ljubljanski občini in vpletenost župana Zorana Jankovića, je v sporočilu za javnost zapisala predsednica komisije Alenka Jeraj (SDS). Več na www.dnevnik.si.
Trim stez je v Ljubljani premalo
Od nekdaj zelo obiskane trim steze v Mostecu je danes ostalo bore malo. Večina trase namreč poteka po zemljiščih zasebnikov, zato je ŠRC Tivoli pred dvema letoma umaknil lesene vadbene postaje. Na poti, ki jo za rekreacijo še vedno uporablja veliko občanov, je ostalo le nekaj podrtih lesenih vadbenih naprav in količkov v zemlji, čez katere lahko tekač nevarno pade. Nekdaj obljudene trim steze Maria Vera prav tako ni več – tudi ta je potekala pretežno po zasebnih zemljiščih. Več na www.dnevnik.si.
Med festivalom Mladi levi avgusta lani pa so člani zavoda Bunker in kolektiva Kud Obrat s pomočjo najbolj angažiranih prebivalcev Tabora gradbišče začeli spreminjati v zelenjavne vrtičke. Po zimskem počitku se na njih le nekaj mesecev po zasejanju prvih ekoloških semen bohoti zelenjava, širši prostor pa je postal oaza miru in zelenja sredi mimobežne mestne četrti, prostor eksperimentiranja s trajnostno in participativno arhitekturo, predvsem pa družabno vozlišče posameznikov, ki se drugače verjetno ne bi nikoli spoznali. Več na www.delo.si.
Načrti za (elitno) stanovanjsko sosesko na Viču račun brez krčmarja?
Po najnovejši različici projekta Urbana oaza nameravajo zasebni investitorji na 2,35 hektara velikem območju med Jamovo cesto in nekdanjo tovarno Tovil na obeh straneh Gradaščice zgraditi približno dvesto stanovanj. Ob Jamovi naj bi bila dva med seboj povezana bloka s 50 stanovanji, vzporedno s Tovilovimi skladišči, ki so zdaj v rokah več zasebnih podjetij, pa meandrast blok s 150 stanovanji in dvooddelčnim vrtcem. Med obema bi bil še velik javni park z igrišči, kolesarsko stezo in pešpotjo. V obeh garažah naj bi bilo 672 parkirnih prostorov, zunaj pa še 14. Več na www.delo.si.
Predor Karavanke po 20 letih: Slovenija je za drugo predorsko cev
Ekonomska upravičenost gradnje druge cevi je negotova zaradi malo vozil, ki vsak dan prevozijo predor. Skozi cestni predor Karavanke so prva vozila po skoraj petih letih gradnje zapeljala na današnji dan pred 20 leti, dan prej pa so ga uradno odprli. V tem obdobju je skozi predor peljalo 37 milijonov vozil, v zadnjih letih petih letih pa se je število vozil, ki vsak dan peljejo skozi njega, s 6000 povečalo na 7000. Pri tem se po besedah Marjana Kolerja iz Darsa povečuje predvsem tovorni promet. Do leta 2019 mora predor po zahtevah EU izpolniti zahtevnejše varnostne standarde, Slovenija in Avstrija pa o tem še iščeta ustrezno soglasje. Za zdaj še poteka razprava o tem, ali zgraditi drugo predorsko cev ali le ubežni rov. Dokončne odločitve o tem še ni, pogajanja z avstrijsko stranjo pa se bodo nadaljevala prihodnji teden. Več na www.delo.si.
Obet za še zadnjo sezono bazena?
Še prejšnji teden je tržiško letno kopališče kazalo hudo klavrno, predvsem pa zanemarjeno podobo, tako da so letošnjo kopalno sezono malodane odpisali vsi od najemnika do lastnika in ne nazadnje župana Tržiča. Konec tedna pa je petnajst fantov nedavno ustanovljenega tržiškega kluba borilne veščine ju jitsu Meiyo rei jitsu pod vodstvom Miša Radovančevića prostovoljno temeljito očistilo okolico bazena, pokosilo travo, poruvalo plevel. Je čistilna akcija torej znanilka tega, da letošnja kopalna sezona le ni izgubljena? “Občina je pripravljena pomagati po svojih močeh. Za zdaj občina ni niti lastnica niti najemnica bazena. Do zdaj tudi nisem bil vprašan, če ko potrebuje pomoč. Sestanek imamo v ponedeljek in upam, da se dogovorimo,” je dejal župan Tržič Borut Sajovic. Več na www.dnevnik.si.
Zaradi plakata šola ne bo zgrajena prej
Ob Dolenjski cesti na ljubljanskem Rudniku že teden dni stoji velik plakat, katerega naročnik je Civilna iniciativa za novo šolo na Lavrici. Z njim želijo starši župana Škofljice Ivana Jordana in občinske svetnike opozoriti na prostorsko stisko šoloobveznih otrok, ki naj bi bili po nekaterih napovedih od jeseni 2012 primorani obiskovati dvoizmenski pouk. Več na www.dnevnik.si.
Vandali na mariborskem Trgu Leona Štuklja
Neznanec je prejšnji teden na gradbišču spornega Trga Leona Štuklja v Mariboru porezal kable, ki so bili pripravljeni na montažo javne razsvetljave, piše STA. Ker storilec s tem ni pridobil premoženjske koristi, direktor Nigrada Srečko Hvauc ne izključuje možnosti političnega ozadja dogodka. Po drugi strani pa je Nigrad s tem utrpel za več kot 5000 evrov škode, saj bo treba kable na novo povleči ali vgraditi spojke, kar bo zahtevalo ponovno razbijanje kamna in betona. V družbi ocenjujejo, da bodo zaradi tega dela trajala tri dni več. “Projekt je v zaključni fazi in vsaka minuta več je dragocena,” je poudaril Hauc. Več na www.delo.si.
Planinci strpnejši do kolesarjev
Zavod za turizem Maribor se je lotil intenzivne promocije kolesarske destinacije Maribor–Pohorje tudi na etapni mednarodni gorskokolesarki dirki Craft BIKE Trans Germany Race 2011, ki se je je udeležila trojica Mariborčanov. A razvoj kolesarskega turizma, predvsem njegove veje v naravi, ovirajo strogi slovenski predpisi, zlasti zastarela uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, ki gorske kolesarje meče v isti koš z motoristi in vozniki štirikolesnikov; gre celo tako daleč, da kolesa ni dovoljeno parkirati več kot pet metrov od označene poti. Z ministrstva za okolje in prostor (MOP), kjer so lani že pripravili novo uredbo, a so jo spodbili trije mariborski pravniki z razlago, da MOP sploh nima zakonske podlage za njeno sprejetje, so sporočili, da je povsem pri koncu priprava osnutka zakona, predlog pa bodo poslanci po javni razpravi obravnavali predvidoma še letos. Več na www.delo.si.
Najemna pogodba za Maks na državni revizijski komisiji
Državna revizijska komisija je prejela predlog komisije za preprečevanje korupcije za uvedbo prekrškovnega postopka v zvezi s sklepom najemne pogodbe za Mariborsko kulturno središče Maks. To so včeraj potrdili na revizijski komisiji, drugih podrobnosti pa niso izdali, saj te ne predstavljajo informacij javnega značaja. Maks je bil sprva predviden kot osrednji prireditveni prostor za projekt evropske prestolnice kulture, po novem pa sta v njem predvidena nova umetnostna galerija in gledališko-koncertna dvorana, katere natančna vsebina še ni znana. Več na www.dnevnik.si.
Kmalu gradnja medicinske fakultete
Državna revizijska komisija je ta teden zavrnila še zadnjo pritožbo konzorcija Meteorit na razpis za gradnjo mariborske medicinske fakultete in s tem omogočila, da se bo projekt v kratkem premaknil z mrtve točke. Dekan Ivan Kranjc je napovedal, da bodo 8. junija podpisali pogodbo z izbranima izvajalcema, bistriškim Granitom in novomeškim Begradom, temeljni kamen naj bi ob prisotnosti predsednika države Danila Türka položili teden ali dva pozneje. Z odločitvijo državne revizijske komisije je zadovoljen tudi direktor Granita Peter Kosi, ki je napovedal, da bi prvi stroji na gradbišču lahko zabrneli že dva tedna po podpisu pogodbe. Kot je dodal, imajo za dokončanje 20 mesecev časa. Več na www.dnevnik.si.
Začenja se gradnja medicinske fakultete v Mariboru
Predstavniki Univerze v Mariboru in izbranih gradbenih podjetij Begrad in Granit so po številnih zapletih vendarle podpisali pogodbo o izvedbi gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del. »Veseli smo, ker smo prišli do konca te triletne bitke in ker smo dobili v teh kriznih časih za slovensko gradbeništvo priložnost, da preživimo,« je ob podpisu povedal generalni direktor Granita iz Slovenske Bistrice Peter Kosi. Po njegovih besedah je projekt zelo zahteven, a ne dvomi, da ga bo mogoče končati v predvidenih dvajsetih mesecih, poroča STA. Več na www.delo.si.
Odpira se novi hotel City Maribor
V hotelsko-poslovnem objektu ob Titovem mostu, v katerem bodo še garažna hiša in različni lokali, te dni potekajo zaključna dela. V začetku prihodnjega tedna, morda pa celo že ta konec tedna bo kot prvi vrata odprl štirizvezdični hotel City Maribor, skupaj z njim pa bodo otvoritev dočakali tudi restavracija s kavarno in teraso v 5. nadstropju, lobi bar v pritličju in recepcija, ki bo od septembra, ko bodo v stavbi začeli delovati tudi poslovni subjekti, na voljo tudi slednjim. Več na www.vecer.si.
Celjski mestni park ob petkih zaprt
Celjski mestni park bo zaradi nujnih vzdrževalnih del do konca meseca zaprt in to ravno ob petkih. Celjski park je predvsem v pomladnih in poletnih mesecih, po koncu pouka ob petkih, že nekaj let priljubljeno zbirališče mladih. Petkova popoldanska druženja pa zaznamujeta predvsem popivanje in s tem veliko onesnaževanje okolja, vse to pa je trn v peti mnogim drugim obiskovalcem parka. Da bi omilili tovrstne probleme, so v Mladinskem centru Celje na pobudo občine pred šestimi leti zasnovali svojevrsten program “Kreativno v parku”, ki naj bi ga izvajali od sredine maja do konca šolskega leta, vsak petek popoldan. Več na www.dnevnik.si.
Proti Cipru je odplul del izolske zgodovine
V dežju je prišel v Izolo in prav v tako kislem vremenu se je dok po 35 letih od nje tudi poslovil. Po dolgih urah priprav ga je včeraj zvečer prevzel turški vlačilec, ki ga bo odvlekel do Famaguste na Cipru. Slovo 139 metrov dolgega orjaka, ki je v dolgih letih postal del izolske vedute, je spremljalo veliko ljudi. Več na www.primorske.si.
Pristojbine dražje za skoraj 57 odstotkov
V piranski občini nameravajo povišati cene pristaniških pristojbin tako za pristanišče v Piranu kot za tisto v Portorožu. Pristojbine za začasne in letne priveze bodo na predlog upravljalca pristanišč Javnega podjetja Okolje višje za 56,7 odstotka. Nove cene morajo najprej potrditi občinski svetniki, nato pa še minister za promet. Več na www.primorske.si.
Odprli bodo prvo slovensko igralnico na prostem
Ob igralniško-zabaviščnem centru Perla sredi Nove Gorice bodo v začetku julija odprli prvo slovensko igralnico na prostem. Na pokritem prostoru, ki ga bo visoka protihrupna ograja omejevala tudi od okolice, bodo postavili 60 igralnih avtomatov, za investicijo pa bodo namenili 850.000 evrov, so sporočili iz Hita. Gradbena dela na dobrih 330 kvadratnih metrih površin na severozahodnem delu igralniško-zabaviščnega centra Perla že potekajo. Prostor bodo pokrili s posebno nadstrešnico in ga funkcionalno povezali z obstoječimi prostori igralnice. Če bo slabo vreme bodoprostor lahko deloma ali v celoti zaprli s polikarbonatnimi ploščami. Območje v smeri proti Vojkovi in križišču s Kidričevo cesto bodo zavarovali z dvometrsko protihrupno ograjo. Več na www.primorske.si.
Cenejša nadomestila v občini Šempeter-Vrtojba: pravičnost ali populizem?
Lastniki nepozidanih stavbnih zemljišč v Občini Šempeter-Vrtojba bodo po novem plačevali bistveno nižja nadomestila. Župan Milan Turk je prepričan, da je to za ljudi bolj pravično. Nekdanji župan Dragan Valenčič pa trdi, da gre za populistično potezo. Občina Šempeter-Vrtojba z nadomestili za nezazidana stavbna zemljišča precej eksperimentira, saj jih je že večkrat podražila in pocenila. Nadomestilo je uvedla leta 2006, že prve položnice z visokimi zneski pa so dvignile pritisk ljudi. Ker so bile volitve pred vrati, je občinski svet nadomestila znižal na praktično bagatelne zneske. Pred tremi leti pa so se, podobno kot v Novi Gorici, odločili, da se bodo nadomestila postopno zviševala. Prvo leto so lastniki plačevali tretjino, lani dve tretjini, letos pa naj bi plačali polno ceno. Več na www.primorske.si.
Solinarji bodo po novem tudi zdravili
Podjetje Soline bo še to jesen lahko začelo graditi male terme za talasoterapijo na solinskih poljih. Upravna enota jim je namreč pred dvema dnevoma izdala gradbeno dovoljenje, ki na območju opuščenega dela solin, pravijo mu Piča (na Leri), omogoča gradnjo več manj zahtevnih lesenih hišic, ploščadi, mostičkov in bazenov, kjer bodo v skladu s solinarsko tradicijo razvili termalno zdraviliško dejavnost na prostem. Projekt, ki so ga izdelali v PIA Studio iz Portoroža, predvideva gradnjo 14 lesenih, pritličnih in lesenih objektov različnih velikosti, kjer bodo tudi gostinski lokal, ploščadi za sončenje, prhanje, ploščadi za knajpanje, terapevtski bazeni, bazenska ploščad, skladišče ter prostori za masaže in zdravniške storitve, velik del objektov bodo samo nadstrešnice. Več na www.delo.si.
Zdraviliški raj v osrčju solin
Po štirih letih preskakovanja birokratskih ovir in zaradi tega vsaj treh zamujenih razpisih za pridobitev dobrodošle evropske denarne pomoči so zdaj v podjetju Soline – pridelava soli vendarle dobili gradbeno dovoljenje za ureditev term na prostem sredi solnih polj. Termalno zdraviliško dejavnost, ki bo delovala od maja do septembra, bodo razvili na območju opuščenih solinskih bazenov na Leri. Tam bodo že to jesen začeli graditi več lesenih hišic, ploščadi, mostičkov in bazenov. Šlo bo za preprosto arhitekturo iz naravnih materialov lesa in blata, ki se bo navezovala na tradicionalne konstrukcijske rešitve za gradnjo solinarskih lop, nasipov in kanalov. Tudi vsa infrastruktura bo strogo prilagojena manjši skupini obiskovalcev, pri obratovanju pa bodo koristili naravne vire energije. Več na www.primorske.si.
Idrija bo prijazna do invalidov
Društvo invalidov Idrija-Cerkno ni imelo težav s prepričevanjem vodstva idrijske občine, naj jo uredi po meri invalidov in pridobi ustrezni certifikat. Trši oreh bo spreminjanje miselnosti ljudi, ki se na invalide ne ozirajo. Nedavni posvet z gibalno oviranimi osebami in organizacijami, društvi in podjetji, ki jih združujejo, je vodstvo občine utrdil v prepričanju, da se je s projektom Invalidom prijazna občina lotila nujnega izenačevanja možnosti za vse občane. Zanj je svet občine že potrdil posnetek stanja, akcijski načrt sprememb in imenoval svet, ki bo bdel nad njegovim uresničevanjem. Več na www.primorske.si.
Prenova piranskega mandrača: vpleteni vsi, kriv nihče
Krajani Pirana zahtevajo, da se rekonstrukcija mandrača izvede na način, ki bo povrnil prvotno stanje. Piransko ribiško pristanišče, bolj znano kot mandrač, ima še po več mesecih od začetka gradbenih prenovitvenih del klavrno podobo, ki žalosti vsakega turista, zlasti pa prebivalce slovenskega turističnega dragulja, Pirana. Več na www.dnevnik.si.
Brečevič pri obnovljivih virih težave vidi pri umeščanju v prostor
Največja ovira za doseganje ciljev nacionalnega akcijskega načrta za obnovljive vire energije je po oceni direktorja Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji (IREET) Djanija Brečeviča v vključevanju teh objektov v prostor. Po njegovem mnenju bi morali okrepiti uporabo državnih subvencij, kreditiranja, pogodbenega znižanja stroškov in evropskih sredstev, sistem politike podpor pa da mora biti za naložbe v obnovljive vire energije enostaven, učinkovit in brez potrebnih administrativnih ovir. Več na www.eko.dnevnik.si.