Pozitiva pri mladih se še kako iskri
“Zanetimo iskro odgovornosti” je bil slogan festivala Iskriva Pozitiva, ki se je odvil v petek, 3. junija v KUDu France Prešeren v Ljubljani. Koncerta, ki so ga spremljale številne razstave o družbeni in okoljski odgovornosti, se je udeležilo več kot 200 mladih. Glavno sporočilo dogodka je bilo, da je svet samo en in da ga lahko skupaj spremenimo, pri tem pa je izredno pomembna vloga vsakega posameznika. Obiskovalce so na vsakem koraku spremljali napisi, ki so jih spodbujali k drugačnemu delovanju: “Vode ne pustim teči, ker nimam vodenih možganov”, “Kupujem manj – živim več” ali pa ” Zavračam krivično, uživam pravično”. Na ta večer so se v KUDu tudi odpovedali prodaji vode v plastenkah in točili le vodo iz pipe. Več na www.umanotera.org.
Četrtkove odprte ure Onkraj gradbišča
Na mirujočem gradbišču v ljubljanski mestni četrti Tabor uspeva 25 vrtičkov. Med festivalom Mladi levi avgusta lani so člani zavoda Bunker in kolektiva Kud Obrat s pomočjo najbolj angažiranih prebivalcev Tabora gradbišče začeli spreminjati v zelenjavne vrtičke. V juniju se pričenjajo odprte ure – vsak četrtek od 17.00 do 19.00 ure. Odprte ure so namenjene komunikaciji o Onkraj gradbišča z naključnimi obiskovalci, radovedneži in vsemi, ki vas zanima kaj, zakaj, kako in kdo so Onkraj gradbišča. V tem terminu bodo soustvarjalci prisotni na lokaciji, da poklepetajo z morebitnimi obiskovalci. V primeru dežja vodstva odpadejo. Več na onkrajgradbisca.wordpress.com.
Raziskovanje kompleksnih upravljavskih problemov – primer vrednotenja politik
Spoznanje, da je družba postala kompleksna, pomeni, da resnica o družbenih zadevah, kot o tem kaj je skupno dobro ali kako uspešno je njegovo doseganje, ni več ena sama, tista na oblasti ampak o pomembnih stvareh obstaja več dobro utemeljenih in enako veljavnih resnic. Zadeve iz domene javnega upravljanja so kompleksne, zato različni pogledi nimajo skupnega imenovalca, zato jih je treba obravnavati kot nesomerne, oziroma globoke in nepremostljive. Več na www.sdeval.si
‘Kultna prenova’ ljubljanskega bara
Prenova bara na Židovski stezi v stari Ljubljani je ena izmed t.i. pametnih urbanih prenov, ki se zgledujejo po trajnostnih standardih. Avtorji so se prenove lotili premišljeno. V sodobnem času, v katerem proizvajamo vedno več odpadnega materiala so rešitve s ponovno uporabo zavrženih materialov smiselne. Odločitev za način prenove, z uporabo recikliranih delov starega pohištva, so podprli tudi naročniki, želeli so si namreč alternativnega, drugačnega in nenazadnje tudi ekonomičnega oblikovanja interjerja. Lokal že nekaj časa deluje kot zbirališče mlajše ljubljanske kulturniške scene. V njem se radi zadržujejo, pomenkujejo in srečujejo aktivni mladi ustvarjalci, zato predstavlja pomemben prostor neformalnega druženja in hkrati, tudi s svojim programom, doprinaša k raznovrstnosti mestnih vsebin. Več na www.trajekt.org.
Ljubljanska kolesarska mreža je začela zbirati podpise k peticiji s katero zahteva, da se omogoči varno in hitro kolesarjenje po Slovenski cesti v Ljubljani. To bi imelo velik funkcionalni pomen za prevoznost mestnega jedra s kolesi, kot tudi velik simbolni pomen za urbano kolesarjenje v Sloveniji nasploh. V Ljubljanski kolesarski mreži zahtevajo:
1. Da se ob odprtju Fabijanijevega mostu in zaključku izgradnje priključka za dostop do novozgrajene parkirne hiše pod Kongresnim trgom takoj zapre Slovenska cesta med križiščem z Gosposvetsko in Šubičevo cesto za osebni avtomobilski promet v obe smeri, med Šubičevo in Aškerčevo cesto pa se avtomobilom dovoli samo dostop do parkirne hiše na Kongresnem trgu iz smeri Aškerčeve ceste.
2. Da se od križišča z Gosposvetsko do Aškerčeve ceste en vozni pas vzpostavi kot jasno označena dvosmerna kolesarska steza, na odseku med Gosposvetsko cesto in Bavarskim dvorom pa ukine prepoved kolesarjenja po cestni površini!
Več na lkm.kolesarji.org.
Spremembe v urejanju prostora so ne le nujne, ampak tudi možne
V Državnem svetu RS je prejšnji četrtek vrsta strokovnjakov različnih strok na konkretnih primerih prikazala, da je učinkovitejše urejanje prostora mogoče ne glede na vrsto zakonskih, organizacijskih ali finančnih problemov, ki določajo trenutni okvir delovanja. Udeležence sta v uvodu nagovorila predsednika Državnega sveta in Državnega zbora RS, mag. Blaž Kavčič in dr. Pavel Gantar. Prvi je med drugim izpostavil odsotnost načrtovanja prostorskega razvoja na ravni države in na šibkost javnega interesa v urejanju prostora nasproti zasebnemu, dr. Pavel Gantar pa je k temu dodal opozorilo o nujnosti poznavanja širših družbenih procesov, ki določajo prostorski razvoj, ter spomnil na uporabnost prostorskega načrtovanja kot orodja za usmerjanje teh procesov, tudi za varstvo kmetijskih zemljišč. Več na www.ipop.si.
