Vse prevečkrat potisnjeni na obrobje
Kolesarjenje je kot oblika rekreacije pri Slovencih vselej pri vrhu priljubljenosti, kolo pa je predvsem v pomladno-poletno-jesenskem obdobju tudi priljubljeno prevozno sredstvo. A zdi se, da ga Slovenci v omenjeni vlogi vseeno še nismo sprejeli v takšni meri, kot to počno na razvitejšem zahodu in severu. Čeprav bi ob številnih kolesarjih marsikdo pomislil, da se slovenska mesta na tem področju lahko postavijo ob bok tistim, v katerih je kolo že zdavnaj dobilo svojo mestno pravico, je realnost namreč drugačna. Več na www.dnevnik.si.
Pomemben očesni stik z udeleženci v prometu
Ljubljanska kolesarska mreža, Društvo za vzpodbujanje kolesarjenja in trajnostnega prometa, se že več let trudi izboljšati stanje in razmere za kolesarje v slovenski prestolnici. O vselej, v tem letnem času pa še posebno pereči problematiki smo se pogovarjali s predsednikom Gašperjem Žemvo in članom omenjenega društva Jernejem Tiranom. Gašper Žemva: Danski pregovor pravi: »Vreme ni napačno, napačna so naša oblačila.« Na Danskem, Nizozemskem in Finskem, kjer so vremenske razmere manj ugodne, kolesari večji delež prebivalstva kot v Sloveniji. Več na www.dnevnik.si.
Policijska učna ura za kolesarje
V minulem letu je v prometnih nesrečah v Sloveniji umrlo 16 kolesarjev, od tega kar polovica na območju Ljubljane. “Zato smo se na policijski upravi odločili, da tej skupini namenimo nekoliko več pozornosti,” je na včerajšnji novinarski konferenci povedal policijski inšpektor Aleksander Vrabič. Med 22. marcem in 12. aprilom so tako policisti v Ljubljani izvajali poostren nadzor nad vozniki koles in motornih koles. Več na www.dnevnik.si.
Knjižnica pod krošnjami na petih ljubljanskih prizoriščih
Projekt Knjižnica pod krošnjami, ki v organizaciji inštituta Divja misel poteka že sedmo leto, letos ponuja pet prostorov brezplačnega branja. Knjižnice so od včeraj postavljene v parku Tivoli, Trnovskem pristanu, na Ljubljanskem gradu, Petkovškem nabrežju, julija pa jih bodo postavili še v parku Tabor. Projekt bo letos prvič gostoval tudi na Goriškem. Več na www.dnevnik.si.
Z oživljenim parkom do bolj povezane sosedske skupnosti na Taboru
“Nekoč je ta prostor res živel. Na zelenih površinah parka smo s sosedi preživeli zelo veliko časa in se povezali v pravo skupnost,” o nekdaj zelo priljubljenem taborskem parku pripovedujejo starejši prebivalci mestne četrti Tabor. A v nasprotju z nostalgično preteklostjo danes tamkajšnji park nima prav veliko obiskovalcev. Zato sta moči združila zavod Bunker in društvo ProstoRož ter se oživljanja parka Tabor lotila na prav poseben način. Proces oživljanja parka Tabor se je počasi začel že decembra z namestitvijo drevesnih lučk. Naslednji korak sta bila ureditev zapuščenega balinišča in peskovnika ter namestitev modrih klopi in miz, ki so v park vnesle malce svežine. A to je le nekaj načrtovanih malenkostnih poživitev. “Pokazati želimo, da ni treba veliko, da ta park zaživi,” poudarja Cvetkova in nadalje razlaga, da se ravno dogovarjajo za oddajnik za brezžični internet, namestili naj bi še mizo za namizni tenis in viseče mreže, kmalu pa sledijo še cvetlični nasadi, za katere bodo skrbeli upokojenci. Več na www.dnevnik.si.
Izmenjava nasvetov za boljši promet
Mestna občina Ljubljana in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije skupaj s šestimi drugimi evropskimi metropolitanskimi regijami sodelujeta v triletnem projektu Catch-MR, ki se trudi poiskati uspešne pristope za reševanje prometnih izzivov v metropolitanskih regijah. Projekt temelji predvsem na izmenjevanju dobrih praks med sodelujočimi mesti, in ker v njem poleg Ljubljane s širšo urbano regijo sodelujejo še Oslo, Göteborg, Berlin, Dunaj, Budimpešta in Rim, se lahko v slovenski prestolnici od njih tudi marsikaj koristnega naučijo. Več na www.dnevnik.si.
Obujeni načrti za mestni tramvaj
Stari načrti o uvedbi tramvaja v Ljubljani so ponovno zaživeli. Tokrat so jih obudili mestni svetniki Slovenske demokratske stranke (SDS), ki so s svojo pobudo tudi uspeli. Mestne službe in pristojni oddelki bodo najkasneje v pol leta pripravili načrt o vzpostavitvi mestnega tramvaja, nato pa ga bodo vsi mestni svetniki obravnavali na seji. Več na www.dnevnik.si.
Z junijsko vozovnico LPP skozi vso poletje
Junijska mesečna vozovnica za mestni promet bo omogočila brezplačno vožnjo julija in avgusta. Nakup vozovnice velja za učence, dijake in študente. V medkrajevnem potniškem prometu bodo vozovnice za mlade na voljo 50 odstotkov ceneje. Več na www.delo.si.
Zaradi DDV občutno višje parkirnine
Davčna uprava je že januarja letos ugotovila, da Mestna občina Ljubljana oziroma njeno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice pri parkirnini ne obračunava davka na dodano vrednost. Opozorilo dacarjev so na občini do zdaj skrivali, za prihodnjo sejo mestnega sveta, ki bo 20. junija, pa so pripravili predlog odloka, ki uvaja obračunavanje tega davka, zaradi česar se bo parkiranje na vseh občinskih parkiriščih praviloma podražilo za 20 odstotkov. Več na www.eko.dnevnik.si.
Nenadna zahteva razburkala Trnovski pristan
Lastnike splavov z gostinsko ponudbo in ladjic, ki so od jeseni leta 2009 privezane na Trnovskem pristanu, je močno presenetilo obvestilo Mestne občine Ljubljana, da morajo v le nekaj dneh svoje ladjice premakniti v Gruberjev kanal. Zadnji rok za preselitev naj bi bil ravno današnji dan. Presenečenje je toliko večje, ker naj bi z mestom sklenili dogovor, da so na Trnovskem pristanu lahko največ dve leti, torej do konca letošnjega leta, oziroma do ureditve pristana v Gruberjevem kanalu, ki pa ni dokončan. Več na www.dnevnik.si.
Čolnarna v poletje z novo podobo
Podjetje za urejanje hudournikov je po dveh mesecih končalo sanacijo tivolskega ribnika. S tem je bil uresničen izravnalni ukrep, s katerim je ministrstvo za kulturo “poplačalo” posek zaščitene rdečelistne bukve, ki je onemogočal gradnjo prizidka Opere. Ureditev ribnika je bila tudi pogoj za to, da ministrstvo zaprosi za uporabno dovoljenje za obratovanje Opere, ko bo prizidek dokončan. Več na www.dnevnik.si.
V Sostrem tovornjaki po stari cesti
Krajani četrtne skupnosti Sostro bodo morali še dolgo prenašati tovorni promet do tamkajšnjega kamnoloma, ki ga ima v lasti podjetje KPL. Mestna občina Ljubljana in četrtna skupnost se namreč ob sprejemanju novega prostorskega načrta občine nista uspeli uskladiti o rešitvi, ki bi omilila ta problem, sedaj pa krivdo valita druga na drugo. Več na www.dnevnik.si.
Država se pri tretji osi za zdaj drži dogovorov
Potem ko so župani ob razvojni osi 3a pred štirimi meseci zagrozili z zapiranjem vseh cest proti Dolenjski, če vlada ne bo nemudoma zavihala rokavov glede izgradnje obvoznice Škofljica, so se stvari vendarle začele premikati. Tudi na nedavnem delavnem srečanju v Grosupljem so župani 12 občin ugotovili, da se predvsem kratkoročni ukrepi izvajajo v skladu z dogovorom. Več na www.dnevnik.si.
Dokazati bodo morali, ali Leskovec pri Krškem obvoznico res potrebuje
Zaradi prostorske utesnjenosti, ki jo “kranjskemu” delu mesta Krško povzročata reka Sava na vzhodu ter Trška gora s svojimi obronki na zahodu, je gradnja stanovanjskih in poslovnih objektov mogoča samo še v smeri proti jugu, kjer uporabna zemljišča pravzaprav sodijo pod naselji Leskovec pri Krškem in Žadovinek. Ker je bila glavna južna vpadnica v Krško iz smeri dolenjske avtoceste lani posodobljena, nekateri prebivalci Leskovca zadnjo namero občinskega vodstva po gradnji leskovške obvoznice, ki ne bi vodila v Krško, temveč do nekaterih bližnjih manjših naselij v smeri proti Senušam in Velikemu Trnu, označujejo za nepotrebno in potratno. Več na www.dnevnik.si.
Promenada Mestnega parka kliče po nizki zasaditvi
Mariborski Mestni park, drevorede, Kalvarijo, mestne trge – vse to so nekdaj uredili člani mariborskega Olepševalnega društva. Kako ravnamo s to izjemno dediščino in kakšno je nasploh stanje na področju zelenih površin v mestu? O tem smo se pogovarjali s članicami Hortikulturnega društva Maribor (ki je naslednik nekdanjega Olepševalnega društva). Nenehno krčenje sredstev za zelene površine se že zelo pozna, tudi v mariborskem Mestnem parku, ki nikakor ne nudi podobe urejenosti, po kakršni je slovel pred leti. Več na www.vecer.com.
Mestna plaža bo iz lesenih palet
Na Savinjskem nabrežju bo v teh dneh zaživela mestna plaža, ki jo bodo letos prenovili. Strokovnjaki iz Društva arhitektov in urbanistov Celje so se namreč odločili, da mestu prostovoljno pripravijo novo zasnovo tega zelenega območja. Več na www.vecer.com.
»Mestna plaža temelji na minimalnih sredstvih ter drobnih intervencijah, ki vodijo k nadgradnji javnega prostora. Javni prostor ob Savinji bi na tak način pridobil na t.i. »dodani vrednosti« tako v funkcionalnem kot tudi v vsebinskem pomenu. DAUC želi med drugim ustvariti pozitivno in ustvarjalno ozračje za doseganje najkvalitetnejših posegov v prostor, zato smo se v letu 2011 pridružili projektu »Mestna plaža« z željo, da pomagamo pri sooblikovanju javnega prostora začasnega značaja, ki bi v mestu aktiviral urbane funkcije kulturnih in rekreativnih dejavnosti« so zapisali na svoji Facebook strani. Več Facebook-u: Društvo arhitektov in urbanistov Celje.
Fontana na trgu je komaj še opazna
Trg celjskih knezov naj bi bil reprezentativen mestni trg, a je postal vse prej kot to. Že od samega začetka, ko je Celje obnovilo knežji trg pred občino, so bila mnenja zelo različna. Bolj poenotena bi bila, če bi bila realizirana avtorjeva ideja, da se pod kupolami – celjskimi biseri – pokažejo arheološki ostanki rimske Celeie in bi trg tlakovali in ne asfaltirali. Potem bi bil to res sodoben evropski trg, ki ga krasi tudi čudovita fontana. Ta je danes v splošni neurejenosti trga povsem izgubila svoj čar in svojo dominantno vlogo v enoviti podobi trga, ki, povedano po domače, ničemur več ni podoben. Več na www.vecer.com.
V občini Braslovče so gradili nezakonito
Občina Braslovče naj bi v svojem prostorskem redu, ki velja že dobra tri leta, med zazidljive protizakonito uvrstila okoli 250 parcel, ki bi morale ostati za kmetijsko rabo. Po podatkih okoljskega ministrstva gre za približno 125 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki so jih ponekod že pozidali, namesto da bi na njih rasla hrana. Krajani Braslovč so pristojne na to opozarjali že od leta 2009, a je vlada šele marca letos ustavnemu sodišču poslala pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti prostorskega reda občine Braslovče. In ustavni sodniki so soglasno odločili: “Prostorski red občine Braslovče (PROB) ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, zato ni začel veljati in se ne sme uporabljati.” Več na www.dnevnik.si.
Voyager of the Seas – največja v Kopru doslej
V koprsko pristanišče je zjutraj (nekaj pred 8. uro) priplula Voyager of the Seas, največja potniška ladja, ki je doslej priplula v Koper, last Royal Caribbean International. Tokrat je na križarjenju iz Benetk pripeljala 3092 potnikov in 1172 članov posadke. Leta 1999 (ko so jo zgradili) je bila največja na svetu, zdaj sodi med 15 največjih. Za goste s križarke danes dela več sto slovenskih delavcev v turizmu. Ladja bo križarila po Jadranu in bo v Koper prihajala vsako nedeljo. To sezono bo priplula 20-krat in pripeljala kakih 70.000 gostov. Več na www.delo.si.
Od danes dražje parkiranje v Izoli
Z današnjim dnem v izolski občini stopa v veljavo nov režim urejanja mirujočega prometa, ki ga je sprejel župan Igor Kolenc. Bistvena novost je uvedba javnih plačljivih parkirišč pri Ladjedelnici ob črpališču, drugi del parkirišča ob Ladjedelnici ostaja brezplačen, in ob Marini Izola, z dostopom iz Dantejeve ulice, za nekdanjo tovarno Argo. Današnje spremembe parkirnega režima v Izoli so nadgradnja prilagoditve režima v mestnem jedru, ki jo je Kolenc sprejel pred nekaj tedni. Na občinski upravi so se za ta ukrep odločili, da bi zmanjšali promet v starem delu mesta in privabili več pešcev ter olajšali parkiranje stanovalcem. Več na www.dnevnik.si.
Nunski vrt pod Loškim gradom ob vstopu v staro mestno jedro so gradbeni delavci Cestnega podjetja Kranj (po novem Gorenjske gradbene družbe) začeli preurejati v parkirišče s 176 parkirnimi prostori, ki bodo namenjeni izključno stanovalcem strogega mestnega jedra, ki bodo parkirni prostor lahko najeli za letno najemnino okoli sto evrov. Parkirišče bo zgrajeno do začetka prihodnjega leta. Začetek gradnje so pospremili protesti kakih desetih predstavnikov Združenja civilnih pobud Škofje Loke, ki opozarjajo na sporno gradbeno dovoljenje in pozidavo spomeniško zaščitenega Nunskega vrta za mestnim obzidjem, katerega del bodo za potrebe izhoda iz bodočega parkirišča celo porušili. Več na www.dnevnik.si.
Krajani s peticijo nasprotujejo Vasi brez ovir
Zamisel o gradnji Vasi brez ovir je v občini Cerklje stara že dolga leta. Od ideje o naselju varovanih stanovanj, doma starostnikov in spremljajočih objektov so se spreminjali tako vsebina kot tudi – vlagatelji. Podjetje Gradbinec ni več zmoglo obsega projekta, za katerim stoji občina Cerklje. “Prepričani smo, da je naložbo treba uresničiti. Grozil nam je že odvzem koncesije za dom starostnikov, kar je prvi pogoj za to, da poskrbimo za starejše v svoji občini. Ta problem je prisoten dolga leta,” je dejal župan občine Cerklje Franc Čebulj. Drugače menijo v vaški skupnosti zaselka Šmartno. Več na www.dnevnik.si.
Čim prej do avtoceste med Jelšanami in Postojno
Več kot 600 podpisov za gradnjo avtoceste med Jelšanami in Postojno skozi Ilirsko Bistrico je v soboto dopoldne zbrala neformalna skupina Nove ideje za razvoj območja Ilirske Bistrice. Posamezniki, ki so spontano (in pravilno) prečkali prehod za pešce pri Mikozi, pa so povzročili dolgo kolono vozil. Kaj bi šele bilo, če bi Bistričani pripravili organiziran protest. Več na www.primorske.si.
Z gradnjo Eda centra je treba na novo urediti trg Edvarda Rusjana z znamenitim spomenikom. Na arhitekturnem natečaju, ki sta ga razpisala Euroinvest in mestna občina, so med šestimi izbrali arhitekturno rešitev avtorjev Domna Mozetiča, Simona Kerševana in Grege Klemenčiča. Po besedah načelnika oddelka za okolje in prostor in člana komisije Nika Jurce, ima zmagovita rešitev več prednosti, predvsem pa novost, da predvideva ureditev široke ploščadi prek Erjavčeve ulice ob avtobusni postaji. Več na www.primorske.si.
Markovec kot medgeneracijsko središče?
V Krajevni skupnosti (KS) Žusterna menijo, da bi bilo na Markovcu smiselno ustanoviti Center za preživljanje prostega časa. Ta bi bil središče za medgeneracijsko druženje, so zapisali v sporočilu za javnost. V KS Žusterna menijo, da bi središče lahko postavili med domom upokojencev in Krožno cesto, kjer bi odstranil del hribine. V notranjem delu stavbe bi zgradili dvoetažno garažno hišo, ki bi služila predvsem potrebam doma upokojencev (obiskovalcev, delavcev in drugih) in stanovalcem bližnjih ulic, ki imajo težave s parkiranjem. Na strehi bi posadili že obstoječa in nova drevesa, s čimer bi povečali obstoječi park pred domom upokojencev, ob njem pa bi lahko postavili tudi manjše balinišče. Vsebinsko bi dnevno središče za starejše osebe združili z delovanjem društev, ki v KS Žusterna že delujejo, dogodke pa bi lahko organizirali tudi drugi. Več na www.primorske.si.
Ministrstvo je glede Počka prisluhnilo ljudem
Po tem, ko je državni prostorski načrt za osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna v začetku leta močno razburil državljane na območju prizadetih občin, jih množično dvignil na javne obravnave, kjer so nanj oddali kar 640 pripomb in izzval množično podpisano peticijo za ukinitev streljanja na vadišču, je sredi tedna ministrica za obrambo predstavila spremenjen osnutek DPN-ja. Več na www.primorske.si.
Civilna iniciativa o vadišču: Gremo v Bruselj!
Čeprav je ministrica za obrambo Ljubica Jelušič župane občin Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica in ostalih občin, na katere sega območje vojaškega vadišča Postojna, ustno obvestila o spremembah DPN, ki naj bi bile sicer bolj pisane na kožo občanom, pa je pri tem pozabila na civilno iniciativo. Slednja odgovorov obrambnega ministrstva na pripombe, ki jih je posredovala v obliki peticije, do danes še ni dobila. Zato predstavniki iniciative pravijo, da najbolj svežega dogajanja glede predvidenih sprememb ne morejo komentirati: “Najprej je potrebno počakati, kdaj bodo obravnavali naše sugestije in ali bodo sploh upoštevali vse naše želje.” Več na www.primorske.si.
S posebnimi lučmi na vlakih manj nesreč na železniških prehodih
Po približno petih letih vztrajnega promoviranja te inovacije študentskega servisa Študent in njegovega direktorja Mitje Vilarja je predlog spremembe zakona o varnosti železniškega prometa vložen v parlament. Skupina poslancev podpisnikov predloga ima resen namen zmanjšati število trkov vlakov z vozili in pešci na železniških prehodih. Franc Žnidaršič verjame, da jim bo ob podpori petih poslanskih skupin tokrat uspelo. Več na www.dnevnik.si.