Civilna družba je vse bolj kritična do ravnanja s prostorom in sistema urejanja prostora v Sloveniji. Partnerstvo strokovnih organizacij civilne družbe “Odgovorno do prostora!” si že dobro leto prizadeva za to, da bi urejanje prostora v Sloveniji pridobilo pomen dejavnosti, ki omogoča dolgoročno kakovost bivanja in razvoja in je zato predmet najširšega javnega interesa.
Nezadovoljstvo je povezalo različne organizacije, ki se strokovno ukvarjajo z urejanjem prostora, in omogočilo, da so se v preteklem letu dosledno kritično odzivale na različne zakonske predloge, razvojne dokumente in dogodke ter tako sporočala odgovornim:
– da so posamezne težave v urejanju prostora del širših problemov v sistemu;
– da urejanje prostora obsega ob načrtovanju tudi gradnjo, razvoj, rabo, varstvo in vzdrževanje ter prenovo vseh sestavin prostora;
– da se v Sloveniji pozablja na prostorske razsežnosti razvoja in
– da je za dobre rešitve v urejanju prostora potrebno precej širše posvetovanje, kot pa je to trenutno v navadi.
Partnerstvo “Odgovorno do prostora!” zato v sodelovanju z Državnim svetom RS vabi v četrtek, 2. junija 2011 ob 12h na posvet z naslovom “Obeti sprememb v urejanju prostora”.
Z novim posvetom želi partnerstvo Vlado RS in širšo javnost opozoriti, da so spremembe v urejanju prostora ne le potrebne, ampak tudi možne. Namen posveta je hkrati opozoriti na sklepe z lanskega posveta »Čas je za spremembe v urejanju prostora« in poudariti, da organizirana civilna družba predstavlja pomemben, zanesljiv in referenčen vir izkušenj in znanja za razvoj novih rešitev v sistemu urejanja prostora.
Na posvetu bodo izbrani problemi predstavljeni tako, da bo prikazana tudi rešitev na konkretnem primeru. Kot napovedano gre za obete sprememb, ki nakazujejo pot do bolj učinkovitih, širše sprejemljivih in dolgoročno boljših rešitev.
Posvet bo potekal v dvorani Državnega sveta RS od 12h do 15h:
12.00 : Pozdravni nagovori
– mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta
– dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora
– mag. Maja Simoneti, Odgovorno do prostora!
12.30: Uvodne predstavitve
– Trajnostni razvoj poselitve (Robert Rogič, CI Kras – Leon Kobetič, Locus, d.o.o.)
– Usklajevanje prostorskega razvoja (Tadej Žaucer, IPoP – Tatjana Rener, SVLR, Regionalna pisarna Štanjel)
– Varstvo kmetijskih zemljišč (dr. Marina Pintar, BF UKPA – dr. Aleš Mlakar, BF, OKA)
– Vključevanje javnosti v postopke priprave prostorskih aktov (Helena Šolar, MOP DP – Mateja Šepec, REC)
– Upoštevanje prostorske dimenzije razvoja (Tanja Bogataj, MOP DP – Marjana Dermelj, SVREZ)
– Politika najnižje cene in njene posledice v prostoru (Aleksander Saša Ostan – Mika Cimolini, oba ZAPS)
– Davek na nepremičnine – aktivna zemljiška politika (Gvido Modrijan – Leon Kobetič, oba Locus, d.o.o.)
– Koristnost raziskovanja pri obravnavi družbenih problemov v prostoru (dr. Srna Mandič, znanstvena svetnica, FDV)
14.00 – 15.00 Vodena razprava (Marko Peterlin in Maja Simoneti, IPoP)
Prijave na posvet do 2.6. do 9h zjutraj na tatjana.marn@ipop.si.
![[KONFERENCA]: Presoja učinkov na prostor](https://ipop.si/wp/wp-content/uploads/2023/11/mesta.si-pasice-600x341.jpg)
Posveta »Obeti sprememb v urejanju prostora«, sem se udeležila kot civilna družba in rada bi komentirala nekatera dejstva, ki so bila povedana.
Ob poslušanju g. Blaža Kavčiča, ki je poudaril, da smo lahko ponosni, da živimo v svoji državi in imamo možnost sami odločati s prostorom, ki ga imamo, me je g. Pavel Gantar razočaral. Izjava, »da kaj pa ste si mislili, kaj bo potem, ko so padle meje med državama … jasno, da je Trst dobil ponovno del svojega nekoč izgubljenega naravnega zaledja …«, pa je bila pravo nasprotje povdarjanja naše suverenosti g. Kavčiča. No, potem kaj ste si pa Vi v Ljubljani takrat leta 2004 mislili o usodi slovenskega ozemlja, ki leži v zaledju Trsta ?!! Naslednje razočaranje pa je bil odhod g.Gantarja iz posveta že ob začetku uvodnih predstavitev. Mislim, da je namen posveta v prostorih Državnega sveta prav ta, da strokovnjaki in civilna družba probleme iz terena prenesejo državnim predstavnikom. Izmenjavo problemov si mi lahko povemo tudi v kakšnem drugem prostoru in nam ni treba romati v Državni svet.
Izjave nekaterih javnih uslužbencev, da se zahvaljujejo civilnim iniciativam za opozarajanje in navodila pa je pika na i. Vendar in vendar, saj je vaša dolžnost javni uslužbenci, da to delate vi in ne civilne iniciative. Mi imamo svoje službe (večinoma v gospodarstvu), mi plačujemo davke in prispevke za delovanje negospodarstva in na koncu moramo še le-te opozarjati na dejstva, ki bi jih morali sami preverjati.
Predlog: malo več na teren, med stroko in med ljudi in manj v pisarno. Za nove projekte organizirati razne posvete in razgovore z lokalnim prebivalstvom in ne samo s predstavniki občin ali krajevnih/vaških skupnosti. Zavedati se je treba, da v določenem prostoru vendarle živi prebivalstvo in bo le to prebivalstvo občutilo posledice nepravilnega poseganja v prostor.