Test na Dunajski: V betonski džungli je najhitrejše kolo
Cilj Dnevnikove hitrostne preizkušnje je bil ugotoviti, s katerim prevoznim sredstvom v Ljubljani ob prometni konici najhitreje pridemo na delo; z avtomobilom, avtobusom ali s kolesom. Začetek smo določili ob 7.30 pri Svetovnem trgovinskem centru (WTC) pri obvoznici, cilj pa pri Dnevnikovi stavbi. Oglejte si, kdo je bil zmagovalec. Video tukaj. Več na www.eko.dnevnik.si.
Zakaj Bicik(LJ)u zaupati svojo telefonsko številko?
V primeru letnega abonmaja za sistem izposoje koles Bicike(LJ) bo Europlakat od vas zahteval vrsto osebnih podatkov. Da sistem zahteva vaše ime, priimek ter poštni oziroma elektronski naslov ni nič nenavadnega, a za uspešno enoletno registracijo morate obvezno sporočiti tudi vaš spol, datum rojstva, številko mobilnega telefona, če želite, pa še številko stacionarnega telefona. Težava je, da podatke v primeru Bicik(LJ)a zbira in hrani družba Europlakat, ki ji je Mestna občina Ljubljana (MOL) zaupala izvedbo projekta. Gre za vodilnega ponudnika na področju zunanjega oglaševanja v Sloveniji, lahko preberemo na njihovi spletni strani, zato se postavi logično vprašanje: zakaj oglaševalska agencija potrebuje toliko osebnih podatkov in kaj namerava z njimi početi? Več na www.delo.si.
Vsem parkom le za referendum denarja
Slovesnost pred prostori krajinskega parka je bila umeščena v nedeljski mednarodni dan biotske raznovrstnosti in današnji evropski dan parkov, na njej pa so gostje opozarjali na pomen zavarovanih območij. “V prvi vrsti so parki eden ključnih vzvodov za ohranjanje najodličnejših predelov narave,” je ob tem povedal okolijski minister Roko Žarnič in dodal, da si na ministrstvu prizadevajo za širitev parkov. Več na www.dnevnik.si.
V MOL ne vedo, koliko so zaslužili z dovolilnicami za parkiranje
Več kot 1600 dovolilnic za parkiranje je Mestna občina Ljubljana (MOL) letos izdala občanom, ki želijo parkirati na območjih, kjer je to parkiranje omejeno oziroma ga je treba plačati. Tisti, ki prebivajo na območjih za pešce, morajo za to odšteti 50 evrov, dovolilnica pa velja do konca leta in en prehodni mesec. Podatki o skupnem zaslužku občine z dovolilnicami so okvirni. Neuspešnost MOL na tem področju potrjuje statistika, izgovor občine, da uredba o zelenem javnem naročanju še ni sprejeta, pa pade že pri primerjavi s povprečjem v državi. Več na www.delo.si.
Neravna tla na Rudniku odnesla tudi Lidl
Trgovsko središče Rudnik je že vrsto let tarča kritik, zaradi posedanja cest, ki so na nekaterih mestih komajda še vozne. Še preden se je sanacija cestišča, ki se je naposled začela konec aprila, končala, je posedanje tal dobilo nove razsežnosti. Več na www.dnevnik.si.
Če bo padel Kolizej, je ogroženih še mnogo drugih arhitektur iz srede 19. stoletja
Če bo padel Kolizej, lahko v naslednjih letih pade še večina arhitektur, nastalih pred sredino 19. stoletja v Ljubljani, je prepričan predsednik Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva Matej Klemenčič. Društvo je, da bi preprečilo njegovo porušitev, na Upravno enoto Ljubljana vložilo pritožbo na gradbeno dovoljenje za rušenje Kolizeja. Več na www.dnevnik.si.
Za varnejšo vožnjo kolesarjev opozorilna akcija Ghost bikes
V Ljubljani so včeraj začeli opozorilno akcijo za varnejšo vožnjo kolesarjev Ghost bikes, ki jo pripravlja Akademija vseživljenjsko učenje. S kolesi, ki so jih otroci različnih osnovnih šol pobarvali na belo, želijo opozoriti, da morajo biti udeleženci v prometu strpni drug do drugega. Sedem koles, ki so postavljena na treh lokacijah v središču Ljubljane – pri Stritarjevi ulici, na Gornjem trgu in pri Križankah, so pobarvali učenci osnovnih šol Komenda – Moste, Moravče in Vodice. Okrašena so s cvetjem, na njih pa so informacijske tablice, kjer med drugim piše tudi “Ulice si delimo – pazimo na drug drugega”. Več na www.dnevnik.si.
Za dvesto stanovanj bi posekali cel hektar gozda sredi Viča
Načrtovana gradnja približno dvesto stanovanj na 24.000 kvadratnih metrov velikem območju med Jamovo cesto in nekdanjo tovarno Tovil, ki jo je mestni svet načeloma odobril s sprejetem sklepa o začetku priprave podrobnega prostorskega načrta že 28. januarja letos, se utegne zelo zaplesti. Slavko Marolt, nekdanji vodja tehničnovzdrževalnih služb v UKC Ljubljana in bližnji sosed iz Koprske ulice, je namreč na mestni odbor za urejanje prostora in urbanizem poslal protestno pismo. Ker v njem ne opozarja le na grob in nezakonit posek stoletnih dreves, temveč tudi na sprego med MOL in zasebnimi investitorji ter na poplavnost območja, je predsednik omenjenega odbora Janez Koželj za danes sklical izredno sejo. Več na www.delo.si.
Študentske rešitve za oživitev območja ob železnici
Mestna občina Maribor in Tehniška univerza na Dunaju sta včeraj v razstavišču Urban v Grajski ulici odprli razstavo študentskih projektov z naslovom Revitalizacija območja ob železniški postaji v Mariboru. Študentje dunajske tehniške univerze so s svojimi inovativnimi urbanističnimi projekti načrtovali niz različnih javnih in stanovanjskih objektov, ki bi lahko pomagali pri oživitvi degradiranega območja Melja ob železniški postaji v Mariboru. Več na www.vecer.com.
Vozovnice Certusa bodo bistveno cenejše
Tako je na včerajšnji izredni seji, na kateri so mestni svetniki največ časa namenili ustanovitvi novega Certusa, napovedal župan Franc Kangler. Najbolj burna razprava na včerajšnji izredni seji mestnega sveta, ki sta se je prvič udeležila nova svetnika Janja Vidmar (Zares) in Boris Rožman (SLS), se je po pričakovanjih vrtela okrog ustanovitve javnega gospodarskega zavoda Certus Maribor, ki naj bi po izteku koncesije Veolii, ta poteče 31. julija, prevzel dejavnost mestnega avtobusnega prevoza. Največ pripomb se je nanašalo na dejstvo, da morajo svetniki o tako pomembnem odloku odločati tik pred zdajci in na osnovi pomanjkljivega gradiva, brez vsakršnih finančnih analiz in prikazov potencialnih prednosti tako za uporabnike kot tudi za proračun občine. Več na www.vecer.com.
Avtobusni promet bo bistveno cenejši, z eno vozovnico se bo mogoče po centru voziti ves dan, na parkiriščih na obrobju mesta bo mogoče parkirati avto le za 30 evrov mesečno, v ceno bo vštet tudi avtobusni prevoz do mesta in nazaj, frekvence voženj bodo pogostejše, linije bolj prilagojene željam in potrebam meščanov, avtobusi novejši in ekološko sprejemljivejši, proračun pa zaradi manjših izdatkov bogatejši, je po četrtkovi seji mestnega sveta prednosti ustanovitve novega Certusa eno za drugo nizal župan Franc Kangler. Več na www.vecer.com.
Ruski načrti za Rimski vrelec ostali na papirju
Čeprav je rusko podjetje Abidopharma plačalo varščino in predstavilo ambiciozne načrte za prenovo propadajočega zdraviliškega kompleksa Rimski vrelec, je posel tik pred zdajci padel v vodo, saj se kupec ni udeležil predvidenih javnih obravnav, ki bi jim sledil podpis pogodbe. Občina Ravne bo zato znova, že tretjič, objavila javni razpis za prodajo Rimskega vrelca, ki ga še vedno ponuja za 590.000 evrov. Več na www.delo.si.
Namesto platan neprave akacije
Projekt prenove tlakov v celjskem mestnem jedru je pripravljen. Mestna občina je po javnem razpisu izbrala projektantsko podjetje, Ljubljanski urbanistični zavod. Čeprav se je o prenovi mestnega križa že veliko govorilo in pisalo, o projektu, ki bo postopoma spreminjal podobo starega mestnega jedra in bodo te spremembe veljale naslednjih deset in morda več let, pa javnost še nič ne ve. Ker je to javni prostor, bi bilo prav, da bi občina projekt prenove tlakov v Celju pokazala občanom. Več na www.vecer.com.
Na Ptuju je kar nekaj športnih igrišč, kjer se ob popoldnevih in koncih tedna zbirajo mladi, ki tako dokazujejo, da vsem pač ni do postopanja po mestu in ničvrednega zapravljanja prostega časa, ampak se želijo družiti in v družbi še kakšno (žogo) vreči na koš. Na že kar dotrajanem in z razpadajočo ograjo varovanem igrišču ob Domu krajanov Olge Meglič v ptujski četrtni skupnosti Panorama smo se srečali z večjo skupino mladeničev, ki so povedali, da so pogosti obiskovalci igrišča in bi bili pripravljeni sodelovati tudi v kakšni akciji pri njegovi obnovi. Več na www.vecer.com.
Portorožani proti garažnemu velikanu z apartmaji
Piranski župan Peter Bossman je javno razgrnitev osnutka občinskega podrobnega načrta za garažno hišo Valeta podaljšal do 10. junija. Portorožani, ki so se na javni obravnavi močno uprli načrtom, so tako dobili še nekaj časa za premislek, pripombe in predloge. Toda do zdaj sta prišli v občinski urad za okolje in prostor samo dve pisni pripombi. Več na www.delo.si.
Prostorski načrt za razvoj pristanišča Koper bo vlada sprejela v dveh tednih
V najpozneje dveh tednih bi morala vlada sprejeti uredbo o prostorskem načrtu za nadaljnji razvoj pristanišča Koper. To je informacija, ki nam jo je zaupal minister za promet Patrick Vlačič. Včeraj smo lahko na ministrstvu za okolje in prostor izvedeli, da italijanske pripombe na račun tega državnega prostorskega načrta (DPN) še preučujejo. Več na www.delo.si.
Letališče ne bo segalo v krajinski park
Ministrstvo za promet je zanikalo, da bi za potrebe podaljšanja letališke steze v Sečovljah kdaj načrtovalo gradbeni poseg v krajinski park Sečoveljske soline, ki je zavarovan z ramsarsko konvencijo in kot območje Natura 2000. Rešitev, kako podaljšati stezo, da ostanejo meje letališča nespremenjene, bodo predvidoma pripravili prihodnji mesec, ko nameravajo organizirati tudi prostorsko konferenco. Več na www.delo.si.
Draga občina, koliko me staneš?
Zakaj je prebivalec Občine Ajdovščina marca za delovanje občinske uprave plačal slabe tri evre, občan Bovca pa kar trikrat več? Zakaj v občini Renče-Vogrsko zaposleni na občini v povprečju dobi 1600 evrov plače, v mestni občini pa krepko več kot 2000? Zakaj v Tolminu zmorejo z 20 zaposlenimi, v Idriji pa jih niti 30 ni dovolj? Vprašanja o tem, koliko občane stanejo njihove občinske uprave in ali je zaposlenih dovolj, preveč ali premalo, se ves čas pojavljajo v javnosti. Sodeč po javnem mnenju, ki se o funkcionarjih in javnih uslužbencih po navadi ne izraža ravno v laskavih tonih, so uprave predrago breme. Pa je res in vedno tako? Več na www.primorske.si.
Tolminska občina se prihodnji dve leti ne bo zadolževala
Tolminska je zaradi razvejanega komunalnega in cestnega omrežja ter velikega števila razdrobljenih naselji in ustanov velik izziv za denarno omejen občinski proračun. Kljub temu bodo v dveletnem obdobju brez zadolževanja zmogli zagotoviti denar za izbrane prednostne naložbe. Več na www.primorske.si.
Študentje pobarvali polkna na prvem slovenskem gledališču
Načrtov za prenovo filmskega gledališča, prve slovenske gledališke stavbe iz leta 1770, v večnamensko kulturno dvorano občina še dolgo ne bo zmogla uresničiti. Ker zaprto stavbo s projekcijami filmov oživlja le še Klub idrijskih študentov, ji je ta posvetil tudi prostovoljno delovno soboto, ki je pod geslom Mlade face potekala po vsej Sloveniji. Na zobu časa prepuščeni stavbi so očistili in prebarvali vsa, nazadnje pred dvema desetletjema osvežena polkna. Z učinkom kolegov je zadovoljen vodja akcije Matic Štravs, po odzivih sodeč pa tudi Idrijčani. Več na www.primorske.si.
Denar za stanovanja zdaj je, a ni zemljišč
Stanovanjski sklad je letos iz proračuna občine Nova Gorica dobil milijon evrov, kar mu omogoča gradnjo neprofitnih stanovanj v sodelovanju z republiškim skladom. Če je pred leti skladu primanjkovalo denarja, se zdaj pojavljajo težave z zemljišči. Potem ko so padle v vodo nekatere načrtovane lokacije za gradnjo neprofitnih stanovanj, nazadnje ob pristajališču za jadralne padalce v Šmihelu, občinski stanovanjski sklad išče nove možnosti. Z dvema podjetjema bo sklenil javno zasebno partnerstvo, išče pa tudi nova zemljišča za gradnjo. Več na www.primorske.si.
Če se bodo uresničile napovedi strokovnih služb občine, naj bi v središču Ajdovščine do konca poletja uvedli prve spremembe prometnega režima. Z njimi želijo umiriti hitrost in zmanjšati promet, središču mesta pa omogočiti drugačne vsebine. Vsebina pa je: poskrbeti za večjo varnost pešcev in drugih šibkejših udeležencev v prometu, zmanjšati hrup, umiriti hitrost, urediti enosmerni promet, kolikor je mogoče pločevino umakniti z Lavričevega trga in temu dati drugačno podobo in vsebino. Več na www.primorske.si.
Mlade face so na Krasu in v Brkinih delale na polno
Akcija Mlade face je na Krasu in v Brkinih naletela na dober odziv. Ducat desetin mladih se je odločilo, da bo naredilo nekaj dobrega za skupnost in poprijelo za delo. Tako so na Kozini uredili prvi del novih mladinskih prostorov, pridni pa so bili tudi drugod. “Nismo pričakovali da bo šlo tako, res se dela na polno,” je bil zadovoljen lokalni koordinator akcije na Kozini in občinski svetnik Vasja Ivančič ter pojasnil, da drugi del prostorov, ki ga mladi urejajo v stavbi nekdanjega Lesograda, potrebuje nekaj več dela, vendar bo dokončan v par tednih. Nato bo postal zbirališče mladih, prostor, na katerega so upali in si ga želeli že ob marčevski javni tribuni. Pred nekaj tedni so od občine Hrpelje – Kozina prejeli ključe prostorov, ki bodo njihovi. Za zdaj le začasno, pravi Ivančič, dokler ne dobijo “trajnih”. Več na www.primorske.si.
Stadiona zgrajena brez razpisa?
Naložba Mestni in atletski stadion je, kot pravijo v Oljki, sporna, saj naj bi javni zavod za šport (JZŠ) Mestne občine Koper in lizingodajalec sklenila pogodbo na podlagi razveljavljenega razpisa. Pogodba naj bi bila zato nična. Opozarjajo tudi, da najmanj trije podizvajalci niso bili poplačani. Več na www.primorske.si.
Izolski občinski svet o podražitvi najemnin za komunalne priveze
Izolski občinski svet je na četrtkovi seji skoraj tri ure ugotavljal, kako bo nekaj več kot 350 Izolanov – lastnikov plovil (od skupaj 16.000 občanov) zmoglo predvideno podražitev letne najemnine za komunalni privez. Pri tem so najemnike komunalnih privezov zmetali v isti koš, čeprav bi bila podražitev progresivna; najbolj bi jo občutili tisti z najdaljšimi plovili, ribiči pa so izvzeti. Lastniki petmetrskih bark – teh je namreč največ – bi po novem plačali 375 evrov (do zdaj so skoraj trikrat manj, 133 ali 147), medtem ko bi lastniki devetmetrskih jadrnic ali jaht morali odšteti 1224 evrov (doslej so dobrih trikrat manj, 363 ali 400). Za plovila, daljša od desetih metrov, pa bi plačali 156 evrov za vsak nadaljnji meter. Več na www.primorske.si.
Suha Krajina: DRSC 19 kilometrov ceste obnavlja že deset let
Za dolgo obnovo ceste je krivo pomanjkanje denarja, težave s pridobivanjem zemljišč in zdaj še propadanje izvajalcev. Ker so zaradi finančnih težav SCT dela sredi marca povsem obstala, so prebivalci in občina Žužemberk z grožnjo zapore ceste dosegli razveljavitev pogodbe z SCT in nov javni razpis za izbiro izvajalca za dokončanje del. Na razpis Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSC) za dokončanje obnove dobrega kilometra glavne ceste skozi Suho krajino pri Poljanah v občini Žužemberk je prispelo pet ponudb izvajalcev. Direktor DRSC Gregor Ficko pravi, da bo najugodnejši izbran v nekaj dneh. Dela na omenjenem odseku bi morala biti končana že lani konec leta, a so zaradi vremena rok podaljšali za pet mesecev. Več na www.delo.si.
Nevzdržna pozidava tal na Dolenjskem
Vsako leto zaradi širjenja mest in prometne infrastrukture v Evropi izgubimo površino tal, večjo od Berlina, ugotavlja evropska komisija v poročilu o pozidavi tal v EU, ki ga je objavila v ponedeljek. Takšen nevzdržen in netrajnostno naravnan trend pozidave ogroža dostopnost rodovitne prsti in rezervoarjev podzemne vode za bodoče generacije, so zapisali v komisiji. Opozorili so tudi, da pozidava tal z asfaltom ali betonom med drugim povzroča nepopravljivo izgubo bioloških funkcij prsti, saj onemogoča pronicanje in izhlapevanje vode, zaradi česar se poveča površinsko iztekanje vode, kar lahko privede do katastrofalnih poplav. Med prizadetimi regijami je komisija poleg območij na Nizozemskem in Poljskem ter v Italiji, Franciji in Avstriji izpostavila tudi jugovzhodni del Slovenije. Več na www.dnevnik.si.