Ministri, odgovorni za prostorski razvoj, so na srečanju, ki je potekalo v okviru Madžarskega predsedovanja EU v mestecu Gödöllő 19. maja 2011, podprli nov skupen okvirni dokument, Teritorialno agendo do 2020 (TA2020). Kot je poudaril madžarski minister za razvoj, g. Tamás Fellegi, so države članice s tem postavile temelje novi regionalni politiki Evropske unije, ki bo gradila na prostorskem pristopu in lokalnih značilnostih.
Teritorialna agenda do 2020 je nastala na podlagi pregleda prve Teritorialne agende, ki so jo ministri sprejeli leta 2007 na neformalnem srečanju v Leipzigu, ter izkušenj, ki so nastale z njeno uporabo in izvajanjem. Prenova dokumenta v času Madžarskega predsedovanja EU je bila predvidena že v izvirni Teritorialni agendi, in izkazalo se je, da še kako upravičeno. Čeprav so od njenega sprejetja minila šele štiri leta, so se namreč okoliščine za njeno izvajanje od tedaj bistveno spremenile. Po eni strani so Evropo močno prizadele različne posledice finančne krize s konca leta 2008, ki se bodo poznale še zelo dolgo, po drugi strani pa so se z uveljavitvijo nove Lizbonske pogodbe v začetku 2009 spremenile tudi institucionalne okoliščine. V njej je bila teritorialna kohezija med drugim opredeljena kot eden od ciljev kohezijske politike Evropske unije, ob gospodarski in družbeni koheziji, zato je prostorska dimenzija razvoja, ki jo ta nekoliko abstrakten pojem zajema, postala tudi del pristojnosti Evropske unije.
Že konec leta 2008 je zato Evropska komisija objavila Zeleno knjigo o teritorialni koheziji in izvedla obsežno javno posvetovanje o njeni vsebini, v kateri je opredelila prednostna področja delovanja. Zelo pomemben doprinos k vsebini teritorialne kohezije je bilo tudi Barcovo poročilo o izvajanju kohezijske politike Evropske unije in izhodiščih za njeno prihodnost, ki ga je na željo komisarke Danute Hübner pripravil ter aprila 2009 objavil prof. Fabrizio Barca, in v katerem kot eno ključnih priporočil opredeli t.i. »place-based approach«, oziroma v prostem prevodu »prostorski pristop«.
Kot je poudaril Fellegi je tekom priprave novega dokumenta prevladalo prepričanje, da je za krepitev teritorialne kohezije potrebnih več aktivnosti, da pa niso potrebni novi cilji, pač pa prilagoditev obstoječih ter njihova razčlenitev na operativne ukrepe. Nova teritorialna agenda je prilagojena tudi krovni strategiji »Europe 2020« in odraža zaključke 5. kohezijskega poročila, predstavljenega lani.
Če evropske in nacionalne politike izhajajo iz značilnosti posameznih območij in se lahko prilagajajo lokalnim posebnostim, se ne izboljša samo njihova sprejemljivost v javnosti, pač pa tudi možnosti za uspešno izvajanje. Johannes Hahn, Evropski komisar za regionalno politiko, je poudaril, da se tudi Evropske strategije dejansko izvajajo na lokalni ravni, zato je prostorski vidik kohezijske politike ključen.
Ministri so poudarili, da so države glavni akterji pri izvajanju Teritorialne agende, del odgovornosti pa je s pristojnostjo za teritorialno kohezijo prenešen tudi na Evropske ustanove, predvsem pri zagotavljanju strokovne in metodološke podpore ter pri podpori uveljavljanju prostorskega pristopa.
Kot je še poudaril predsedujoči Fellegi, je za doseganje teritorialne kohezije v skladu z načelom subsidiarnosti potrebno poiskati tiste prostorske ravni in območja, ki se jih posamezni projekt ali program tiče, naj bodo to države, regije, metropole, srednje velika mesta, lokalne skupnosti, podeželska območja, obalna območja ali npr. gorska območja, ter poskrbeti, da sodelujejo v vseh fazah od načrtovanja do izvedbe. S tem je izpostavil predvsem pomen večnivojskega upravljanja (angl. »multi-level governance«) in potrebo po koordinaciji tako med ravnmi upravljanja, kot med različnimi sektorji in različnimi območji. Le na ta način je mogoč celovit razvoj (angl. »integrated development«), ki naj bi postal ključen pojem razvojne politike v prihodnosti.
Tako so v nov dokument vgrajeni tudi zaključki Slovenskega predsedovanja EU v letu 2008, ki je na področju teritorialne kohezije poudarjalo prav celovit pristop, in ki je svoji v ključni aktivnosti za izvajanje Teritorialne agende pripravilo priporočila za koordinacijo med različnimi ravnmi upravljanja.
