Od danes izposoja mestnega kolesa
Od 12. maja naprej lahko obiskovalci in meščani Ljubljane uporabljajo mestno kolo Bicike(lj). Kolesa stojijo na 31 postajah po vsej Ljubljani. Prva ura uporabe kolesa je brezplačna. Ko uporabnik vrne kolo v stojalo, ga lahko ponovno vzame že po petih minutah, čas izposoje pa začne teči znova. Druga ura izposoje stane en evro, tretja ura dva evra, od četrte ure naprej pa je cena 4 evre na uro. Doslej se je v dveh tednih v sistem Bicike(lj) registriralo že več kot 1200 uporabnikov. Več na eko.dnevnik.si.
LPP: Leta 2017 bo skoraj pol voznega parka poganjal metan
Vozni park Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) trenutno šteje 208 avtobusov, med katerimi je tudi pet hibridov. Že letos pa načrtujejo nakup 20 avtobusov na metan oziroma stisnjeni zemeljski plin. “Če bo vse potekalo kot predvideno, bi lahko do leta 2017 do 45 odstotkov voznega parka vozilo na metan,” je za eko.dnevnik pojasnila Tamara Deu iz LPP. Več na eko.dnevnik.si.
Električni avtomobili, javni prevoz, pešačenje
Prihodnost mobilnosti je elektrifikacija, bi lahko povzeli včerajšnje razprave na konferenci o zeleni mobilnosti v prihodnosti Green Powertrains for the future, ki jo je v Ljubljani organizirala vladna služba za podnebne spremembe v sodelovanju z organizacijo European Road Transport Research Advisory Council (ERTRAC). Električni avtomobili lahko v naslednjih letih močno pripomorejo k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in onesnaženosti zraka, saj bodo ta vozila v svoji življenjski dobi povzročila vsaj trikrat manj emisij CO2 kot avtomobili na bencinski ali dizelski pogon, ob uporabi zelene elektrike pa celo desetkrat manj. “Četudi bodo vsa vozila v naslednjih desetletjih postala neodvisna od fosilnih goriv, ne bomo bistveno bliže cilju trajnostne mobilnosti,” pa je v svojem govoru opozoril Bojan Žlender z ministrstva za promet in pojasnil, da je treba zagotoviti tudi učinkovito infrastrukturo, ki bo zagotavljala tekoč promet. Poleg tega je izpostavil, da želi EU do leta 2050 polovico cestnega tovornega prometa na razdalje nad 300 kilometri preusmeriti na prevozna sredstva, kot so železnice ali vodni promet, medtem ko bo večina potniškega prometa na srednje razdalje predvidoma potekala po železnici. Mestni promet bo temeljil na javnem potniškem prometu ter pešačenju in kolesarjenju. Več na eko.dnevnik.si. Več na eko.dnevnik.si.
Lažje potovanje z vlaki po Evropi
Evropska komisija je včeraj sprejela ukrep, ki naj bi olajšal vseevropsko načrtovanje potovanj z vlakom in izdajanje vozovnic zanje. Ukrep namreč uvaja standardizacijo podatkov za potnike v železniškem prometu o cenah in voznih redih. Cilj ukrepa je, da postanejo ključni podatki o rezervacijah in izdaji vozovnic interoperabilni ter da se bodo lahko izmenjevali med železniškimi podjetji po vsej EU ter tudi med prodajalci vozovnic. Več na eko.dnevnik.si.
E-zemljiška knjiga: predlagamo lahko le vpise lastninske pravice
V prvih osmih dneh veljave novele zakona o zemljiški knjigi (ZK) so stranke prek spletnega portala vložile že 1554 zemljiškoknjižnih predlogov. Zabeleženih je bilo 144.000 izpisov iz zemljiške knjige, v sistemu pa je registriranih skoraj 9000 uporabnikov, od katerih se jih je več kot polovica za to odločila v prvih treh delovnih dneh maja. Spomnimo, da je zemljiška knjiga od začetka meseca povsem elektronska, kar pomeni, da ni več mogoče vlagati predlogov za vpis v papirni obliki. Stranke predlog za vknjižbo lastninske pravice še vedno lahko vložijo same, osebno na krajevno pristojnem sodišču, kjer jim bo referent na podlagi ustrezne dokumentacije zahtevek pretvoril v elektronsko obliko, vendar pa je cena za storitev višja, kot če bi postopek izvedle neposredno prek portala. Več na www.delo.si.
Sprehajalcem morajo biti prijazne vse četrti, ne le center
Letos se tradicionalnemu pohodu Pot ob žici prvič pridružujejo sprehodi Jane’s Walk. V okviru istoimenskega projekta bodo udeleženci lahko hodili po štirih mestnih četrtih: Taboru, Spodnji Šiški, Zgornji Šiški in Fužinah. Sprehodi, ki bodo potekali 7. in 8. maja, bodo Ljubljano vpeli v svetovno omrežje mest, ki so prijazna do sprehajalcev. Več na www.dnevnik.si.
Športna objekta v Stožicah sta uspešno prestala nov tehnični pregled in bosta dobila dokončno uporabno dovoljenje. Manj zadovoljna pa je bila komisija ministrstva za okolje in prostor (MOP), ki je pregled izvedla, z nedokončano zunanjo ureditvijo objektov, zato je za ta del centra podaljšala obdobje poskusnega obratovanja za šest mesecev. Več na www.delo.si.
Devetmesečno obdobje je že primeren čas za prvo oceno delovanja novih infrastrukturnih pridobitev Ljubljane in Slovenije, ki sta bili ob vsesplošnem primanjkljaju tovrstnih novosti v državi med obiskovalci deležni nemalo navdušenja. Dogodkov je bilo veliko, nekateri so bili bolj, drugi manj obiskani, a pod črto lahko sklenemo, da sta objekta potrebna in več kot dobrodošla popestritev dogajanja na športnem, kulturnem in zabavnem področju v prestolnici in širše. Kar pa še ne pomeni, da lahko projekt že označimo za uspešen. Neznank je še vedno preveč. Več na www.delo.si.
Potrebujemo prostor za vse generacije
Na Trgu republike se je včeraj odvijala prireditev ob evropskem dnevu medgeneracijske solidarnosti. Namen dogodka je bil opozoriti na nujnost socialnega sožitja in sodelovanja različnih starostnih generacij. Andrej Jus, ustanovitelj Gibanja za medgeneracijsko sodelovanje in soorganizator vsakoletnega Festivala za tretje življenjsko obdobje, je dejal, da so takšna srečanja generacij zelo pomembna, vendar redka. “V Sloveniji je problematično, da smo 20 let gradili prostore in ustanavljali organizacije za različne generacije. Študentje zase, upokojenci in gospodarstveniki zase. Naš cilj je ugotoviti, kako naj ustvarimo okolje, v katerem bi se srečevale vse generacije in skupaj iskale nove rešitve za izboljšanje kakovosti življenja.” Več na www.dnevnik.si.
Mrežo parkomatov bi širili še letos
Mestna občina Ljubljana po letu dni zapletov spet izbira dobavitelja nove pošiljke parkomatov. V primerjavi z lanskim razpisom, ki je padel v vodo zaradi revizij na državni revizijski komisiji, na občini zdaj nabavljajo 350 in ne 500 parkomatov, sicer pa se tudi tokrat posel nasmiha družbi Elbi, ki bi parkomate dobavila najceneje. Prvih 50 parkomatov, ki jih namerava občina kupiti že letos, bodo postavili na Prulah in Mirju, v prihodnjih mesecih bodo plačljive parkirne površine razširili še na del Bežigrada in Viča. Več na www.dnevnik.si.
Porušene lope za nekatere vikend, za druge dom
Na Ljubljanskem barju, točneje ob avtocestnem izvozu Ljubljana Center, so državni inšpektorji včeraj zjutraj začeli prisilno odstranjevati nelegalne vrtičke, ki si jih je na državni zemlji že pred leti nezakonito uredilo več vrtičkarjev. Aleksandra Velkovrh, glavna inšpektorica Inšpektorata RS za okolje in prostor, je dejala, da bo akcija trajala več dni, saj jih nameravajo odstraniti več kot deset. Več na www.delo.si.
Že danes je Ljubljanica primerna za kopanje
Ob pogledu na pogosto rjavo reko, ki se vleče skozi prestolnico, najbrž le redko komu pade na misel, da bi vanjo skočil in se z užitkom okopal. A taki načrti niso nerealni, že nekaj časa zagotavljajo na ljubljanski občini. Pa ne samo to, tudi njihova uresničitev je vse bližje. Nazadnje je ta ponedeljek ljubljanski župan Zoran Janković ponovno optimistično napovedal, da bo Ljubljanica primerna za kopanje najkasneje prihodnje leto. Še več. Že danes, zagotavljajo na občini, je na nekaterih delih, denimo pred izlivom Malega grabna, Ljubljanica primerna za kopanje. “Vendar kopanje v vodi, ki je občasno primerna za kopanje, še vedno ni varno.” Več na eko.dnevnik.si.
Angleži načrtujejo stanovanjsko sosesko Kozolci
V Kranju je trenutno praznih vsaj 200 stanovanj, v mestnem jedru pa že poteka gradnja na območju nekdanjega hotela Jelen z okoli 60 novimi stanovanji. Poleti naj bi začeli graditi še sosesko Kozolci na prostoru že porušene mlekarne. Več na www.dnevnik.si.
Kranjskogorčani pričakujejo terme z odprtimi rokami
Kranjskogorčani so z navdušenjem sprejeli namero podjetja Terme Olimia, da sredi kraja na mestu opuščene železniške postaje ob osnovni šoli in dvorani Vitranc zgradi termalno kopališče z bazeni, savnami in centrom dobrega počutja. Več na www.dnevnik.si.
Spomenik na Cerju po desetletju zapletov urejen
Arhitekturna dela so končana, junija pričakujejo še uporabno dovoljenje. »Nekdanji osvajalci teh krajev, Rimljani, so poznali pregovor Od trnja do zvezd. In pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju na edinstven način predstavlja borbo slovenskega naroda, ki je vodila do zvezd,« je ob koncu arhitekturnih del na objektu poudaril predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janez Stanovnik. Več na www.delo.si.
“Občinsko” vrtičkarstvo že prihodnjo pomlad
Občina Kočevje bo svojim občanom predvidoma že letos začela oddajati nezasedena kmetijska zemljišča, ki so v njeni lasti. Cena za najem bo simbolična, saj želijo novo ponudbo, ki bo nadzorovana, narediti dostopno vsem občanom. Vrtni kompleks naj bi obsegal nekaj arov, bil pa naj bi tudi v bližini mesta. Več na www.dnevnik.si.
Koper, mesto iz otroškega kolaža
Celoten obseg Mestne občine Koper znaša 30.000 hektarjev, a če pogledamo investicije zadnjih let, ugotovimo, da so bile usmerjene predvsem v urejanje majhnega kvadranta 60 hektarjev, ki je del t.i. širšega projekta Capovista. Ta projekt, ki ga snujejo lokalni gradbeni lobiji, skriti za imenom italijanskega arhitekta Tobiasa Scarpe, je nestrokoven in mestu škodljiv iz več razlogov, saj potihoma predvideva izpraznitev historičnega jedra in premestitev vseh ključnih mestotvornih dejavnosti na njegovo obrobje ter v nobenem pogledu ne rešuje številnih vprašanj celotnega ozemlja občine. Več na www.dnevnik.si.
Je projekt za razvoj Kopra Capovista res pravljica?
V Kopru že približno poldrugo leto v ožjih krogih razpravljajo o dolgoročni urbanistični zasnovi mesta. Župan Boris Popovič je že večkrat povedal, da je projekt Capovista tisti, s katerim bo predstavil del svoje vizije za tretjo kandidaturo za župana. Kljub temu da projekt že toliko časa obdelujejo predvsem v županovi pisarni, se je v ponedeljek prvič znašel v nekakšni javni obravnavi. Več na www.delo.si.
Koper – Capo d’Istria, Capo di …
“Do konca življenja bi vas pljuvali, če bi to zgradili.” Tako je arhitekt in urbanist dr. Darko Likar v ponedeljek prerokoval Vidu Brataševcu, snovalcu 150-metrskega stolpa, ki ga predvideva projekt Capovista na umetnem otoku pred Koprom. Burna debata v koprski Loggi se je razživela na poslanskem večeru Luke Jurija s provokativnim naslovom Urbanistična prihodnost Kopra: Capovista, razvoj ali popokič? Več na www.primorske.si.
Semedelski most šele septembra
Na gradbišču semedelskega mostu je vsak dan videti več delavcev. Včeraj jih je bilo 16, že v prihodnjih dneh jih bo po napovedih več kot dvakrat toliko. Tedaj bodo začeli delati s polno paro, tudi ob vikendih in ponoči (tedaj bodo predvsem betonirali) torej. Konec podviga – dokončanje mostu, ki ga je začel obnavljati SCT, preden je povsem zabredel v finančne težave – pa kljub temu napovedujejo šele za september. Več na www.primorske.si.
Pred vrati je začetek gradnje doma krajanov v Črničah
Z včerajšnjim podpisom pogodbe med občino in podjetjem Marc je pred vrati začetek gradnje doma krajanov v Črničah. V njem bodo prepotrebni prostori za druženje, rekreacijo in delovanje sveta KS ter prostori za športno vadbo in prireditve podružnične šole. Več na www.primorske.si.
Na vhodu v Piran so danes odprli manjše gradbišče. Med obema zapornicama bodo namreč postavili hišico za plačevanje parkirnine, zaradi česar bo v prihodnjih dnevih oviran promet. V Javnem podjetju Okolje Piran napovedujejo, da bodo dela končali predvidoma 31. maja. Spremenili bodo tudi prometni režim. Več na www.primorske.si.
Idrija je evropska destinacija odličnosti 2011
Med slovenskimi kandidati za naziv evropske destinacije odličnosti 2011 je največ točk dosegla Idrija, ki se je za naslov letos potegovala tretjič, člane strokovne komisije pa je prepričala s ponudbo “Idrija – zgodba za vse čase”. Na idrijski občini so odločitev komisije sprejeli z velikim zadovoljstvom, saj kot pravijo, to le še potrjuje pravilnost njene odločitve in zavezanosti trajnostnemu razvoju tudi na področju turizma. Slovenska turistična organizacija, ki želi s to vseevropsko akcijo spodbuditi turistični razvoj manj znanih krajev, je letos izbirala med tistimi, ki najbolje oživljajo nepremično kulturno dediščino. Več na www.dnevnik.si.
Kolesarji dobivajo več mesta v prometu
V Mariboru intenzivno urejajo in barvajo pločnike in cestišča, na katerih bodo uredili nove kolesarske poti. Aleš Klinc iz Urada za komunalo, promet, okolje in prostor na Mestni občini Maribor je povedal, da bodo v okviru projekta Tramob (Trajnostna mobilnost), v katerem so kandidirali za sredstva EU in so jih uspešno pridobili v preteklem letu, v strogem centru mesta uredili kolesarske steze in s tem za kolesarje povezali vzhodno stran mesta z zahodom. Več na www.vecer.com.
Skozi zabavo opozarjali na težave kolesarjev v prometu
Okoli 50 kolesarskih navdušencev je včeraj popoldan vrtelo pedale in se pognalo po mariborskih ulicah. Programski sklop evropske prestolnice kulture Urbane brazde in Mariborska kolesarska mreža sta namreč priredila prvo Kolesarsko parado v Mariboru, ki je del projekta Teleport – kolesarjem in pešcem prijazna skupnost.”Namen parade je druženje in opogumljanje ljudi, da se priključijo kolesarski skupnosti v Mariboru in da vidijo, da je kolesarjenje ena najboljših možnosti za transportiranje v tem mestu,” pravi Josip Rotar, predsednik Mariborske kolesarske mreže. Več na www.vecer.com.
VIDEO: Prva kolesarska parada ni bila zadnja
Programski sklop EPK Urbane brazde je v sodelovanju z Mariborsko kolesarsko mrežo včeraj izpeljal prvo v nizu kolesarskih parad. Kolesarska parada je namenjena krepitvi lokalne skupnosti in povezovanju prebivalcev preko ljubezni do koles. Prav tako se s projektom opozarja na mnoge probleme kolesarjev in pešcev v prometu. Prve kolesarske parade se je udeležil tudi novi rektor Univerze v Mariboru dr. Danijel Rebolj, Josip Rotar, predsednik Mariborske kolesarske mreže pa je povedal, da ga veseli, da je prisotna želja, da se težave odpravijo. Več na www.vecer.com.
Mariborski policisti bodo poostreno nadzirali kolesarje
Mariborski policisti bodo ta teden izvajali poostrene aktivnosti za večjo varnost kolesarjev v cestnem prometu. Varnost kolesarjev na območju Policijske uprave Maribor se je letos namreč bistveno poslabšala. Policisti so tako obravnavali 32 oziroma devet odstotkov prometnih nesreč več kot leta 2009, v katerih so umrli trije kolesarji. Več na www.delo.si.
V začetku lanskega novembra je ljubljanski Gradbeni inštitut ZRMK po naročilu Nigrada pregledal vse mostove v Mariboru in pri tem med drugim ugotovil, da je ograja na vzhodni strani Titovega mostu zaradi rje dotrajana in potrebna popravila oziroma zamenjave. Pol leta po tem smo mariborsko občino vprašali, ali je nevarna ograja že obnovljena oziroma zamenjana. Iz občine odgovarjajo, da je za vse napake, ki jih je pri pregledu ugotovil ZRMK, Nigrad že izdelal načrt manjših obnov. Več na www.vecer.com.
Bo namesto MAKS-a osrednji prostor EPK-ja TVT Boris Kidrič?
Sicer je bila ta vloga sprva namenjena Mariborskemu kulturnemu središču MAKS, a to najverjetneje ne bo pravočasno pripravljeno. Po besedah programskega direktorja EPK-ja Mitje Čandra si želijo domicilne lokacije predvsem za programski sklop Terminal 12, ki bo združeval vrhunske stvaritve z različnih umetniških področij. Objekt je zanimiv, saj ima velik obseg in ustrezno infrastrukturo. Med drugim je v bližini železniško postajališče Studenci, kar bi obiskovalcem omogočilo dostop z vlakom. Za TVT Boris Kidrič, ki se je razvila iz nekdanjih delavnic za popravilo vlakov, ima ambiciozne načrte tudi mariborska univerza. Po besedah novega rektorja Danijela Rebolja se je lokacija pokazala za zelo ugodno za vzpostavitev znanstveno-tehnološkega parka, ki bi ga lahko zagnali že konec letošnjega leta. Več na www.rtvslo.si.
Domačini proti visokim stebrom v Krajinskem parku Goričko
Civilna pobuda za okolju prijazno izvedbo daljnovoda v vaseh Vaneča, Dankovci in Moščanci v Krajinskem parku Goričko meni, da bi moral tako kot vsi tamkajšnji prebivalci tudi Elektro Maribor, ki namerava zgraditi 110-kilovatni daljnovod med Mursko Soboto in Mačkovci, spoštovati stroga merila Nature 2000. Elektro pozivajo, da vsaj v kratkem delu 14 kilometrov dolgega daljnovoda namesto 42 metrov visokih stebrov na omenjenem območju 3,5 kilometra kablov položi 1,2 metra pod zemljo, kar da je praksa tudi v drugih evropskih državah. Več na www.dnevnik.si.
Za najbolj zoprne kršitelje strožje kazni
V mestni občini Velenje je včeraj začel veljati nov odlok o splošnem redu, ki v primerjavi s starim natančneje definira nekatere prekrške, višje pa so tudi globe. Za nepobran pasji kakec zahteva kazen 400 evrov, za opravljanje male in velike potrebe za drevesom pa 200 evrov. V odloku je med drugim naštetih 29 prepovedi, med katere spadajo prepoved nadlegovanja občanov na javnih krajih, prepoved uporabe motorne kosilnice ob sobotah in nedeljah, prepovedano je odmetavanje hrane, plašiti živali, noreti po mestnih ulicah z na ves glas navitimi zvočniki v vozilih, lulati za vsakim grmom itn. Kritiki odloka so občini očitali, da želi mlade pregnati iz parkov in z javnih površin ter da kar vse prepoveduje. Več na www.dnevnik.si.
Primer Braslovče: okoljsko in kmetijsko ministrstvo bi se morali posuti s pepelom
Ministrstvo za okolje in prostor se je na številne očitke – tudi kmetijske stroke -, češ da bo načrtovana trasa hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem po nepotrebnem pogoltnila 89 hektarjev najboljših in še 16 hektarjev drugih kmetijskih zemljišč, včeraj javno odzvalo z nasprotnim očitkom, češ da bo na istem območju (občine Braslovče) protizakonita gradnja na kmetijskih zemljiščih, ki jih je občina spremenila v zazidljiva, uničila še več – kar 125 hektarjev! – najboljših obdelovalnih površin. Več na www.dnevnik.si.
Za boljšo mobilnost invalidov, slepih in slabovidnih
Mestna občina Maribor, ki je lani pristopila k izvajanju projekta Odprava arhitektonskih ovir za invalide in ureditev javnih prometnih površin za potrebe slepih in slabovidnih oseb ter se ustrezne ureditve lotila že na križiščih in prehodih v Gospejni, Orožnovi ter Trubarjevi, tovrstne aktivnosti nadaljuje. Pred dnevi je podjetje PGGH, ki je bilo izbrano na javnem razpisu, v skladu z omenjenim projektom uredilo namreč tudi “vstopno točko” v Mestni park pri mariborski občini. Več na www.vecer.com.
“Škoda kraja, da bi ga ‘pokakali'”
Občina Zreče v skrbi za kraj močno izstopa. Oglobijo vse neprimerne lastnike, tiste, ki zanemarjajo objekte, in tiste, ki “spregledajo” pasje iztrebke. Naloga številka ena občinskih redarjev v Zrečah, Slovenskih Konjicah, Vitanju, Dobrni, Vojniku, Šentjurju, Dobju in Oplotnici, ki delujejo v okviru skupnega Medobčinskega inšpektorata osmih občin, so “cestne zadeve”. V osmih občinah so v letu dni zaradi nepravilnega parkiranja opozorili 1552 voznikov, 606 so izdali plačilne naloge. Več kot 220 so jih “ulovili” z najetim radarjem, kar je zgolj v konjiški proračun prineslo dodatnih 4760 evrov. Več na www.vecer.com.
Občina sama gradi kanalizacijski sistem
V laški občini so ogorčeni nad razsodbo stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije, da mora poravnati neplačan dolg z obrestmi vred do podjetja WTE GmbH iz Essna. Bo Laško moralo poravnati več kot 1,1 milijona evrov dolga koncesionarju, ki je zgradil čistilno napravo, ne pa tudi kanalizacijskega sistema, kot to določa pogodba? Več na www.vecer.com.
Ptujska občina po meri invalidov
Mestna občina Ptuj se bo skupaj z invalidskimi društvi in javnimi ustanovami lotila urejanja invalidom prijaznejšega mesta. Da se bodo lahko invalidne osebe varno premikale po starem ptujskem mestnem jedru, bodo morali s pločnikov odstraniti marsikaj, tudi okorna betonska korita in vozila. Na zadnji seji ptujskega mestnega sveta so svetniki potrdili Akcijski načrt za neodvisno življenje invalidov v Mestni občini Ptuj (MOP) za obdobje od 2011 do 2015. Skupaj z analizo stanja o položaju invalidov v MOP ga je pripravila delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov MOP, invalidskih društev in zavodov. Več na www.vecer.com.
Iščejo se vozniki avtobusov. Pogoj: ženski spol.
Mesto blizu Buenos Airesa, ki se želi izogniti piskajočim ustavljanjem in vehementnim zavojem, ki naj bi bili tipični za moške voznike, je najelo zgolj ženske voznice avtobusov. Na začetku meseca odprta avtobusna linija v mestu z 270.000 prebivalci ima redne postanke pri tamkajšnjih osnovnih šolah, domovih za ostarele in porodnišnici. Mestne oblasti poudarjajo pomen posebnega občutka voznikov (v tem primeru voznic), ki tako pogosto po mestu prevažajo zelo mlade potnike ali potnike šibkega zdravja. Po besedah mestnih oblasti v Vicente Lopezu je vožnja z avtobusom, vzpostavljenim kot “javna služba” za prebivalce, brezplačna. Več na www.rtvslo.si.