Tri nove različice trase hitre proge med Trstom in Divačo so za Sežančane nesprejemljive
O progi Madrid-Trst-Ljubljana-Budimpešta, na kateri bi vlaki vozili s hitrostjo do 250 kilometrov na uro, v javnosti ni skoraj nobene informacije, čeprav se politiki o njej že nekaj časa dogovarjajo in čeprav projektanti že nekaj časa rišejo njene različice. Različice hitre proge od meje z Italijo do Divače: od meje do Sežane bi po vseh različicah progo spravili v predor, od Dan do Gorenj pa po eni različici južno od avtoceste, pri čemer bi šla tik ob Žirjah, blizu Povirja in se pri Gorenjah priključila na obstoječo progo. Druga različica bi potekala v bližini obstoječe proge in zatorej blizu Merč in Povirja do Gorenj. A po neuradnih navedbah naj bi bila ta različica najmanj verjetna. Več na www.primorske.si.
S parado za kolesarjem prijazno prestolnico
Z željo ljubljanski mestni občini (MOL) sporočiti, da kolesarska infrastruktura na ljubljanskih ulicah še ni dovolj dobra, se je včeraj več deset kolesarjev zbralo na prvi letošnji kolesarski paradi, ki jo vsako leto organizira Ljubljanska kolesarska mreža (LKM). Več na www.dnevnik.si.
Letos ne bo novih igrišč za ljubljanske otroke
S tem ko počasi naraščajo spomladanske temperature, narašča tudi želja ljubljanskih staršev po novih otroških igriščih, kjer bi se njihovi otroci v bližini doma igrali na raznovrstnih živopisanih igralih. Pobude, ki jih meščani naslavljajo na Mestno občino Ljubljana (MOL), so vsak teden številčnejše, a na njihova vztrajna vprašanja, ali bodo otroci dobili igrišča, še preden odrastejo, z občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet odgovarjajo, da v letošnjem letu niso predvidene ureditve novih otroških igrišč. Več na www.dnevnik.si.
LPP obljublja, da bodo poleti obratovali samo zelenci s klimo
Poletna sezona je z vsakim dnem bližje, prav tako pa tudi vročina, ki jo prinaša. Ta je običajno neznosna zlasti v potniškem prometu. V poletnih mesecih, in sicer od 27. junija dalje, LPP obratuje s 127 avtobusi ali manj, kar naj bi pomenilo, da so vsi avtobusi klimatizirani. “Izjema so trenutne okvare, ki se pojavijo zaradi skoraj celodnevnega delovanja klim. Vendar pa avtobus v primeru okvare nemudoma zamenjamo z drugim,” je povedala Tamara Deu, predstavnica za odnose z javnostjo v Ljubljanskem potniškem prometu (LPP). Več na eko.dnevnik.si.
Zaradi spora med skladoma in stečajnikom najemnikom v Celovških dvorih grozi izselitev
Zapletu glede dokončanja in prevzema stanovanj v Celovških dvorih ni videti konca. Ker se republiškemu stanovanjskemu skladu in stanovanjskemu skladu ljubljanske občine s stečajnim upraviteljem podjetja Vegrad AM, ki je gradilo stanovanja v Celovških dvorih, ne uspe dogovoriti o plačilu in končanju del, bi stečajni upravitelj prek sodišča lahko dosegel razdrtje pogodb o nakupu stanovanj. V tem primeru bi se morali najemniki izseliti. Več na www.dnevnik.si.
V Domžalah so se lotili urejanja tržnice v središču mesta pred skoraj sedmimi leti. Po skromnih začetkih se je v zadnjih treh letih tržnica “prijela” in kot pravi upokojenka Anica Kovač iz Domžal, si mesta brez tržnice več ne more predstavljati. Na njej namreč redno kupuje zelenjavo, jajca, rezance, suhomesnate izdelke, domače mleko in kot včeraj, tudi sadike za svoj vrt. Kot večina drugih nakupovalcev je prepričana, da je blago s tržnice, ki ga zvečine pridelujejo okoliški kmetje, kakovostnejše in predvsem bolj sveže kot na trgovskih policah. Več na www.dnevnik.si.
Brezplačno parkiranje ob vhodu v staro mestno jedro
Potem ko je župan Škofje Loke Miha Ješe poskrbel za poceni avtobusni prevoz mestnega prometa, je te dni Ločane in obiskovalce srednjeveškega mesta razveselil še z eno prijazno in všečno potezo. Parkiranje pred stavbo upravne enote ob vhodu v mestno jedro bo odslej prve pol ure brezplačno. Več na www.dnevnik.si.
Čeprav so predstavniki mariborske občine in projektanti, ki so zasnovali sedanjo podobo osrednje mariborske tržnice vsaj na dveh sestankih in s korespondenco po elektronski pošti odgovorne v mariborski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine skušali prepričati o ustreznosti predlaganega pokritja ploščadi z zeleno tržnico, kaže, da svojih stališč niso bistveno zbližali. Direktor zavoda Srečko Štajnbaher je namreč povedal, da so v skupini, ki je ocenjevala predlagano zasnovo nove strehe, že sedaj enotni, da s fotovoltaiko ne bodo soglašali. Več na www.vecer.com.
Ceste? Ne, luknje, pesek in kamenje
Vozniki se po Koroški, Prežihovi in Smetanovi v središču mesta že nekaj mesecev ne vozijo po urejenem cestišču, ampak po gradbišču. Prežihova ulica bo še morala počakati na asfaltiranje, saj so se na občini v zimskem obdobju, ko je že bila razkopana, odločili, da jo bodo obnovili bolj temeljito. Več na www.vecer.com.
Restavracijo Center zravnali z zemljo
Slavnostno so jo odprli davnega leta 1960 in jo predstavili kot pomemben prispevek k socialističnemu razvoju, saj je v prvem nadstropju tedanje Restavracije Center lahko obedovalo hkrati tudi do 700 ljudi po cenah, ki so bile za tisti čas ugodne. Zdaj, po 20. letih otožnega propadanja tega objekta, je to povsem okrušeno restavracijo, nekdanji ponos Maribora, težka gradbena mehanizacija zravnala z zemljo. Na njenem 2500 metrov velikem gradbišču v središču mesta, v soseščini dvorane Union in ekonomsko-poslovne fakultete, bo podjetje Komunaprojekt zgradilo garažno hišo in enkrat v nedoločeni bodočnosti nad njo morebiti še poslovno-stanovanjski kompleks. Več na www.dnevnik.si.
Klavzule ne bo, morda bo Kraški regijski park
Eden izmed zaščitnih ukrepov vlade, sprejetih 14. aprila kot odgovor na zahtevo Civilnih iniciativ Kras in za Primorsko po zaščitni klavzuli, je tudi oblikovanje predloga za ustanovitev Kraškega regijskega parka. Čeprav so občine Divača, Komen, Miren – Kostanjevica, Hrpelje – Kozina, Koper in Sežana, ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za kulturo ter služba vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj že leta 2000 podpisali sporazum o sodelovanju pri ustanovitvi Kraškega regijskega parka, je šele zahteva po zaščitni klavzuli to staro zamisel spet naredila za aktualno. Rešitve za konflikt med razvojniki in tistimi, ki hočejo ohraniti specifičnost kraške kulturne krajine in identitete, vsaj za zdaj še ni. Več na www.delo.si.
Civilni iniciativi sami v Bruselj
Sklepi, ki jih je vlada pred desetimi dnevi sprejela na podlagi poročila o delu medresorske delovne skupine za preučitev možnosti za uvedbo zaščitne klavzule oziroma zaščite trga kraških nepremičnin, so zelo jasni, roki za uresničitev sila kratki. Zato marsikdo meni, da so predobri, da bi bili uresničljivi. V civilnih iniciativah Kras in za Primorsko so jih sprejeli kot potrditev njihovega delovanja in svaril, pa tudi kot nekakšno zmago. Vendar le kot etapno. Ker namreč ni nobenega zagotovila, da bodo sklepi, besede na papirju, tudi zares meso postali, gredo naprej – s peticijo in deklaracijo za uvedbo zaščitne klavzule na urad za peticije pri evropskem parlamentu. Več na www.delo.si.
Po novem s starimi kamni v rokavicah
Mesec se je obrnil naokrog, odkar je inšpektorica za dediščino v piranskem mandraču zaustavila dela in zahtevala nove kulturnovarstvene pogoje, ki jim sledi sprememba projektov. Do kdaj se bo torej zavlekla obnova mandrača, nihče ne zna natančno napovedati. Za nameček mora investitor naročiti še dodatne arheološke raziskave. Več na www.primorske.si.
Vas brez ovir ena sama velika ovira
Projekt župana občine Cerklje Franca Čebulja Vas brez ovir je bil pred osmimi leti široko zastavljen in je predvideval gradnjo doma za starejše, varovanih stanovanj, rehabilitacijskega centra in drugih zdravstvenih dejavnosti. Ko je konec lanskega leta postalo jasno, da se umika Gradbinec GIP (del skupine Primorje), ki je projekt pripeljal do gradbenega dovoljenja, je občina za razumno ceno 60 evrov za kvadratni meter odkupila tri in pol hektarje zemljišča. Več na www.dnevnik.si.
Muzejska četrt na Dunaju praznuje desetletnico
Največji avstrijski kulturni in umetnostni kompleks Muzejska četrt (MQ) na Dunaju praznuje letos svojo desetletnico, zato bo od maja do novembra ponudba kulturnih dejavnosti še večja kot običajno. Med zanimivosti, ki bodo obiskovalcu zelo hitro padle v oči, spadajo zagotovo velike napihljive skulpture iz umetne mase priznanih avstrijskih umetnikov in Flederhaus, ekstravagantna hiša iz lesa, v kateri se nahaja tudi 32 visečih mrež v štirih nadstropjih, ki vabijo na kratek počitek. Več na www.delo.si.