Plečnikova odličja 2011: poslanstvo arhitekture v času krize
V Narodni galeriji so podelili odličja za najboljša arhitekturna dela, poimenovana po mojstru Plečniku. Za Plečnikovo nagrado je komisijo prepričala prenova Škrateljnove domačije v Divači v Muzej slovenskih filmskih igralcev, ki so jo Matjaž Bolčina, Ernest Milčinovič in Teja Savelli izpeljali tako, da je v skladu z novo programsko nalogo in s ciljem ohranitve, oživitve in nove predstavitve njenih značilnosti ter identitete izpeljana izjemno kakovostno – umirjeno, zrelo in spoštljivo do starega ter ustvarjalno in sveže pri snovanju novega. Plečnikove medalje so si prislužili projekt prenove Vetrinjskega dvora v Mariboru avtorjev Maruše Zorec in Matjaža Bolčine, stanovanjska soseska Sotočje v Kranju Matije Bevka in Vase J. Perovića in Miha Kajzelj za svoje arhitekturne posege v našem visokogorju. Več na www.delo.si.
Odzivi na vladni paket ukrepov za zaščito Krasa
“To je zgodovinska odločitev. Vlada je na pobudo civilnih iniciativ prvič sprejela tak sveženj ukrepov,” je Robert Rogič iz Civilne iniciative Kras včeraj ocenil vladno odločitev, da bo Kras varovala s paketom “nacionalnih” ukrepov. Civilna iniciativa Kras (CI Kras) in Civilna iniciativa za Primorsko (CI za Primorsko) sta vlado pozvali, naj od Bruslja zahteva zaščitno klavzulo. V CI Kras namreč močno dvomijo, da bodo vsi ukrepi dejansko vključeni v nacionalno zakonodajo in občinske predpise. Več na www.primorske.si.
Vse glasnejši pozivi k uveljavljanju zaščitne klavzule
Ker se vlada na podlagi poročila posebne medresorske skupine ni odločila za uveljavljanje zaščitne klavzule, ki jo do 1. maja omogoča pristopna pogodba Slovenije k EU, so člani odbora za notranjo politiko in zadeve EU včeraj vlado pozvali, naj še enkrat razmisli o njeni morebitni uveljavitvi. V civilnih iniciativah Kras in Za Primorsko upajo, da bo vlada še enkrat premislila o uveljavljanju zaščitne klavzule. Več na www.dnevnik.si
Prebivalci Triglavskega narodnega parka želijo sodelovati pri njegovem upravljanju
Ker bo imel načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka (TNP) pomemben vpliv na življenje in delovanje v parku, želijo pripravljalci načrta k njegovi pripravi pritegniti vse ključne uporabnike in zainteresirane prebivalce. V Tolminu so zato v torek pripravili prvi forum, ki se ga je udeležilo več kot 70 udeležencev. Sodelovanje javnosti pri pripravi načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka predvideva tudi sprejeti zakon, v njem bodo določene razvojne usmeritve ter načini izvajanja varstva, rabe in upravljanja parka. Več na www.dnevnik.si
Labirint, v katerem se boste našli
Te dni so člani Zavoda Exodos, ki je park, imenovan Labirint umetnosti, ob podpori Mestne občine Ljubljana in Tobačne Ljubljana zasnoval in zasadil, končevali zadnja gradbena in vrtnarska dela, po poti, ki vodi skozi labirint, pa so položili tlakovce. Fužinski park sprehajalcem še ne daje občutka, da hodijo po labirintu, saj drevesa niso še tako velika, da bi tvorila neke vrste pregrado, vendar pogled iz višav odkriva labirint, v katerem pa se zaradi polžaste oblike ni mogoče izgubiti. Več na www.dnevnik.si
O zaščiti Kolizeja bodo odločali mednarodni strokovnjaki
O morebitni zaščiti propadajočega Kolizeja bodo odločali mednarodni strokovnjaki, katerih imen na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) nočejo razkriti. Pojasnjujejo, da z namenom, da bi onemogočili možnost vplivanja na člane. Pobudo za zaščito Kolizeja kot spomenika državnega pomena je že novembra lani na vlado posredovala civilna iniciativa za Kolizej, kot določajo postopki, pa mora o njem odločati pristojni zavod. Več na www.delo.si.
Janković: Projekt Stožice izpolnjuje vse pogoje javnega razpisa
V tako zahtevnem projektu, kot je stadion Stožice, je edino možno najprej dobiti začasno uporabno dovoljenje, da se v tem času opravijo določene meritve, pojasnjuje ljubljanski župan Zoran Janković. Dejanja službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) v zvezi s kohezijskimi sredstvi za stadion pa ocenjuje kot nestrokovna. Več na www.delo.si.
Javno stranišče pod Prulskim mostom
V soboto je začelo delovati novo javno stranišče pod Prulskim mostom. Tam bosta odslej na voljo dve univerzalni stranišči z vso standardno opremo (školjka, pisoar, umivalnik) in previjalno mizo, prav tako pa so sanitarije prilagojene tudi za gibalno ovirane. Strošek za gradnjo sanitarij pod Prulskim mostom je 97.000 evrov. Predviden obratovalni čas stranišča bo od 10. do 24. ure. Več na www.dnevnik.si
Stari hotel Bellevue bi morali odpreti prihodnje leto
Ko je razpadajoči hotel Bellevue na elitni lokaciji v parku Tivoli ob Šišenskem vrhu poleti 2009 kupila mednarodna skupina za razvoj nepremičnin Mawared International s sedežem v Luxembourgu, ki izhaja iz jordanskega sklada Mawared, je kazalo, da se bo nekaj vendarle premaknilo. Hotel bi moral biti prenovljen do konca leta 2012. Toda hotel še naprej propada in v njem je že večkrat gorelo. Več na www.delo.si.
Kdo bo Ložanom zgradil pločnik?
Krajani Spodnjega Loga si že več let prizadevajo za zgraditev pločnika do lesenega mostu na Savi pri Litiji ob regionalni cesti Litija-Zagorje. Nimajo namreč urejenega javnega prevoza, edina možnost je vlak, a se morajo tisti, ki nimajo osebnega vozila, do železniške postaje odpraviti peš, in to ob cesti, ki je znana kot ena najbolj nevarnih v Sloveniji. Več na www.dnevnik.si
Mladi Kamničani ne bodo več rolkali na cesti
Mladi kamniški rolkarji se v prostem času zbirajo ob železniških tirih za Domom kulture Kamnik, kjer so si na robu skoraj vselej praznega parkirišča uredili nekakšen skate park. In čeprav njihovi pogoji za vadbo niso rožnati, jim je uspelo ustanoviti društvo Debela Veronika in se na različnih prireditvah uspešno predstaviti širši javnosti. Opazili so jih tudi v svetniški skupini LDS, kjer menijo, da tovrstna zabava mladim vsestransko godi in koristi. Zato so pred sprejemom letošnjega proračuna predlagali dopolnilo, da bi jim za ureditev zglednega skate parka namenili 11.000 proračunskih evrov. Več na www.dnevnik.si
Štajerskima prestolnicama grozi vlakovni mrk
Mesec dni pred uradnim odprtjem največjega kulturnega dogodka v slovenski zgodovini – ta je načrtovana za 13. januar 2012 – se bo naša evropska prestolnica kulture občutno prometno “oddaljila” od avstrijskoštajerske prestolnice. Avstrijske zvezne železnice (ÖBB) namreč pripravljajo novi vozni red, v katerem bodo korenito črtali potniške vlakovne povezave med Gradcem in Mariborom. Več na www.dnevnik.si
Po mnenju Civilne iniciative Kungota bi morala država preprečiti prodajo zemljišč na obmejnem območju, pri čemer bi si moral sklad kmetijskih zemljišč za nakupe izboriti predkupno pravico. V Civilni iniciativi Kungota so prepričani, da tuji lastniki uničujejo sedanje »viničarije«, ljudi izganjajo iz domov, kot tudi, da bodo za delo na svojih posestvih namesto domačinov najemali Romune, Slovake in Poljake. Več na www.vecer.com.
Že hiter sprehod po celjskem mestnem parku je dovolj, da se ugotovi, kako je ves zanemarjen, nekam opustel in sploh ubog. Tudi sprehajalcev je prav malo. Za gruče dijakov pa bi bilo bolje, da jih sploh ne bi bilo, ker so si celjski mestni park izbrali za svoje razgrajaške, razbijaške in podobne podvige, s katerimi se po napornem pouku sproščajo. Vsak dan se jih najde nekaj, najbolj burno pa je ob petkih, pravijo ljudje, ki živijo ob parku. Več na www.vecer.com.
Mestna občina Velenje je 22. marca sprejela osnutek odloka o splošnem redu, ki med drugim omejuje zabavo na prostem. Osnutek v treh točkah prepoveduje čezmerno uživanje alkoholnih pijač na javnih mestih zunaj gostinskih lokalov in prireditev, zadrževanje v objektih, namenjenih parkiranju, in uporabo akustičnih naprav, ki presegajo hrup motorja v parkiranih vozilih. Predlog odloka naj bi bil obravnavan na prihodnji seji mestnega sveta, kjer naj bi bil tudi dokončno sprejet. Kršitelji bodo kaznovani s predvideno globo od 200 do 800 evrov. Več na www.mladina.si.
Valujoča gredica pred velenjsko občino
Titov trg pred poslopjem velenjske občine je te dni dobil novo podobo. Namesto dosedanje cvetlične gredice bolj ali manj klasičnega videza podjetje Andrejci, občinski koncesionar za to področje, po zamisli krajinske arhitektke Marjete Vavtar ureja bolj razgibano gredico. Na njej je namreč več vzpetin, prekritih z negovano travo, med vzpetinami bo zasajeno sezonsko cvetje v tako imenovanih amebastih gredičnih oblikah. Več na www.vecer.com.
Nenavadno vrtičarsko naselje ob Velenjskem jezeru
Pred dobrimi petintridesetimi leti je ob Velenjskem jezeru nastalo nenavadno vrtičkarsko naselje, ki je dobilo ime po televizijski nadaljevanki Kunta Kinte in je zagotovo edinstveno v Sloveniji. Na zemljišču, velikem pet hektarov, stoji 250 tipskih hišic, ki spominjajo na prebivališča otrokom ljubih Smrkcev, okoli vsake pa je približno 200 kvadratnih metrov zemlje, namenjene vrtnarjenju in preživljanju prostega časa v naravi. A Kunta Kinte kljub temu ni navadno vrtičkarsko naselje. Več na www.delo.si.
Gospodarstvo pravi, naj odloči stroka
Celjska in savinjsko-šaleška gospodarska zbornica sta se dogovorili, da bosta glede trase ceste med Velenjem in avtocesto spoštovali odločitev stroke. “Skupaj smo se dogovorili in zavezali, da bomo spoštovali odločitev, ki jo bo predlagala stroka, da o odločitvi ne bomo več polemizirali, na vlado pa apeliramo, naj bo ta odločitev čim hitrejša,” je po četrtkovem pogovoru vodstev Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) in Regionalne gospodarske zbornice Celje (RGZC) povedala predsednica predsednica SŠGZ Cvetka Tinauer. Več na www.vecer.com.
Bo znamenito vilo Rafut sploh mogoče prodati?
Načrtovana prodaja vile Rafut ali morebitni prenos nepremičnine z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) na novogoriško občino se utegneta še dodatno zaplesti. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) namreč meni, da vile ne bi smeli prodati ločeno od parka ob njej. Več na www.delo.si.
Je škodljivo, a ne gre drugače
“Mnenje krajanov Goč moramo spoštovati. Korak k ukinitvi statusa kulturnega spomenika je lahko škodljiv, a verjetno ne gre drugače,” pravi vipavski župan Ivan Princes. Krajani Goč so odločeni v bližini pokopališča zgraditi športno igrišče, tudi za ceno ukinitve statusa naselbinskega kulturnega spomenika za vas Goče kot celoto. “Uporabili bomo vse razpoložljive poti, da pridemo do igrišča in parkirišča. Te površine nujno potrebujemo in o njih govorimo že dve desetletji. Krajani smo svoje povedali v anketi, v kateri se je 81,8 odstotka udeležencev izreklo za ukinitev zaščite. Rezultati kažejo trenutno razpoloženje vaščanov in njihovo željo po spremembah. O tem smo obvestili občino in pričakujemo, da se bo ustrezno odzvala,” je na vprašanje, kako naprej, odgovoril predsednik sveta KS Goče Simon Žorž. Več na www.primorske.si.
Ribiškega pomola v Kopru sploh še niso začeli obnavljati, pa že dviguje prah
Nekateri Koprčani, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja v njihovem mestu, se bojijo, da bodo priča znanim gradbeniškim zapletom, ki spremljajo obnovo mandrača v Piranu. Še posebej zato, ker so projekte pripravili v istem projektantskem biroju, ki je prav zdaj na tnalu zaradi napak in površnosti, ki spremljajo piransko sanacijo. Več na www.primorske.si.