Maksa bodo preobrazili v galerijo s poročno dvorano
“V tem mestu so potrebne drastične odločitve,” je odločen mariborski župan Franc Kangler. Ker pogajanja z madžarskimi arhitekti, ki so avtorji zmagovite idejne rešitve za novo Umetnostno galerijo Maribor (UGM) na Lentu, niso bila uspešna, je ustavil ta projekt, za katerega je ministrstvo za kulturo rezerviralo 10 milijonov evrov. Galerijo hoče Kangler umestiti v Mariborsko kulturno središče – Maks, čeprav je ministrstvo že pred tedni izrazilo dvom, ali je takšna selitev sploh v skladu s predpisi. Več na www.dnevnik.si.
Pogodba za razvpiti Maks je nična
Mestna občina Maribor je postopala protipravno, ker ni izvedla javnega razpisa pred sklenitvijo najemne pogodbe. Po mnenju računskega sodišča in ministrstva za finance so v tako izpeljanem poslu protipravno uporabili izjemo pri javnem naročanju. Potemtakem je najemna pogodba za Maks nična. Več na www.dnevnik.si.
Nova zasnova Trga Leona Štuklja, 3,5 milijona evrov vredna naložba mestne občine Maribor, bo terjala tudi spremembe prometnega režima. Del Partizanske ceste, ki se navezuje na Svetozarevsko ulico, bo po dokončni ureditvi trga namreč območje umirjenega prometa. Spremenjena prometna ureditev predvideva, da se promet na delu Partizanske ceste od križišča s Prešernovo ulico in Titovo cesto omeji zgolj na lokalni promet, saj so na tem delu predvideni tako imenovani programi z obojestranskim avtobusnim postajališčem ter stojna mesta za taksi službo. Več na www.vecer.com.
Programski sklop Urbane brazde, ki deluje v okviru evropske prestolnice kulture, je včeraj pričel prvo izmed načrtovanih zasaditev vrtov na Teznu. “Osredotočiti smo se želeli zgolj na en predel mesta in ga uporabiti kot dober zgled prakse, iz katerega bomo potem lahko črpali znanje tudi za druge vrtce in šole, tako v Mariboru kot po Sloveniji,” pojasnjuje Matej Zonta, član sklopa Urbanih brazd. Prvo zasaditev so opravili v enoti Vrtca Tezno Mehurčki, ki bo prihodnji mesec praznovala 60-letnico obstoja, sledita pa še dve enoti Vrtca Tezno, osnovni šoli Slava Klavore in Martina Konšaka ter Dom starejših občanov Tezno. Več na www.vecer.com.
Civitas Elan: Mladi bi iz mesta umaknili avtomobile
V sklopu projekta Civitas Elan, ki stremi k trajnostnemu razvoju in izboljšanju mestnega prometa, so koordinatorji v minulih mesecih pripravili tudi natečaj za srednješolce. Ti so skozi projekte prikazali svoje ideje, kako to idejo uresničiti. Dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana so zmagovalno maketo za natečaj Civitas Elan izdelali iz odpadnih materialov. Prikazali so mesto z veliko nadhodi za pešce, da ne ovirajo preostalega javnega prometa, avtomobile pa so pustili na obrobju. Medtem ko mladi veliko uporabljajo javni mestni prevoz in kolesa, pri srednji generaciji ta navada izginja. Zaradi pomanjkanja časa se prevažajo z osebnim avtomobilom. “Eden izmed osrednjih ciljev projekta Civitas Elan je, da ohranimo te dobre navade tudi pri srednji generaciji. Zato smo se odločili, da primarno začnemo delati za izboljšanje javnega prevoza,” je ob včerajšnjem zaključnem dogodku Mladi v gibanju s Civitas Elanom povedala Zdenka Simonovič, ena od koordinatorjev projekta Civitas Elan. Več na www.dnevnik.si.
Kršenje razpisa pri sofinanciranju gradnje Stožic?
Služba vlade za lokalno samoupravo je ugotovila kršenje razpisa za sofinanciranje športnega parka Stožice. Kot je za STA pojasnila direktorica urada za kohezijsko politiko iz službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko Mateja Čepin, so ugotovili kršitev enega izmed pogojev javnega razpisa, in sicer pridobljeno uporabno dovoljenje. “Ker ga upravičenec še nima, pač pa ima zgolj odločbo o poskusnem obratovanju, ki ni enakovreden dokument uporabnemu dovoljenju, je bila predlagana korekcija v višini 10 odstotkov izplačanih sredstev s strani ministrstva za šolstvo in šport upravičencu,” pojasnjuje Čepinova. Več na www.delo.si.
Stožicam grozi odvzem milijonskih sredstev
Služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko je na željo evropske komisije opravila pregled postopka dodelitve sredstev ljubljanskim Stožicam. Potrdili so, da so pri dodelitvi 9,4 milijona evrov pretežno evropskih sredstev odkrili eno kršitev, o dveh morebitnih kršitvah pa bo moralo odločitev podati ministrstvo za finance. Več na www.dnevnik.si.
Prihaja nova oblika izposoje koles
Maja, predvidoma 12., vendar datum še ni uradno potrjen, bo v glavnem mestu zaživel sistem izposoje koles, poimenovan Bicike(LJ). Informacija o sklenitvi dogovora med Mestno občino Ljubljana (MOL) in podjetjem Europlakat za uvedbo sistema je vzbudila precej različne odzive. Od navdušenja, da bo občina za majhen finančni vložek dobila sistem večinoma brezplačne izposoje, znan iz vrste evropskih in svetovnih mest, do pomislekov, da je ocenjena vrednost 15-letnega partnerstva (15,9 milijona evrov) za tristo koles bistveno prevelika. Zato smo preverili, kakšna je pogodba med javnim in zasebnim partnerjem in kolikšen je pravzaprav vložek MOL v projekt. Več na www.delo.si.
Izposoja mestnih koles, ki bo praktično zastonj: Oglejte si nekaj lokacij
Od meseca maja naprej bo v Ljubljani urejenih 30 izposojevalnic, v katerih bo skupno na voljo 300 mestnih koles. Prva ura izposoje novih mestnih koles bo brezplačna, za drugo uro bodo morali meščani in obiskovalci plačati en evro, za tretjo dva evra, od četrte ure naprej pa bo cena štiri evre na uro. Če bo uporabnik vrnil kolo v prvi uri, ga bo lahko ponovno koristil že po petih minutah. Kolesa so namenjena za krajše mestne vožnje. Ko pridemo na želen cilj, kolo vrnemo na katero koli od številnih postaj. Zapeljali smo se po Ljubljani in posneli nekatera od postajališč. Več na www.dnevnik.si.
Kraja ljubljanskega kolesa: 350 evrov
Izkušnje iz Pariza kažejo, da so prvo leto delovanja vandali uničili ali ukradli 70 odstotkov tamkajšnjih mestnih koles. V Parizu so pred štirimi leti vzpostavili enak sistem izposoje koles, kot se nam obeta v Ljubljani, in je danes največji tovrstni sistem na svetu. Parižanom je na voljo 20.600 koles in 1451 postaj za ta kolesa, kar je petkrat več, kot je v Parizu postaj za podzemno železnico. “Na dan popravimo okrog 1500 od teh koles. Približno 25 odstotkov na leto jih je uničenih. A da smo prišli do te četrtine, je bil izjemen napredek. Ob vzpostavitvi je bilo na leto ukradenih ali namerno uničenih več kot 70 odstotkov koles,” je povedal Pierre-Jean Maurel, regionalni direktor podjetja JCDecaux, ki je v Franciji in drugod po svetu vzpostavljalo sistem izposoje koles, podjetje pa je tudi 40-odstotni lastnik slovenskega Europlakata. Več na www.dnevnik.si.
Avtomobili na dvorišču, parkirišča pa prazna
V eni večjih ljubljanskih stanovanjskih sosesk nekateri stanovalci svoje avtomobile parkirajo na pločnikih, na dvoriščih soseske in tudi ob igralih za otroke. Vendar pa ne gre denimo za bežigrajsko sosesko BS3, kjer kronično primanjkuje parkirnih mest, temveč za nove Celovške dvore, kjer je pod stanovanji v kletnih etažah več kot dovolj prostih parkirnih mest. Več na www.dnevnik.si.
Mol napoveduje ustanovitev mestnega eko sklada
Med 11. in 15. aprilom bo potekal evropski teden trajnostne energije, ki ga bodo s posebnim programom obeležili tudi na Mestni občini Ljubljana (Mol). Ob tem so na današnji novinarski konferenci na Mol napovedali tudi sprejem lokalnega energetskega koncepta ter ustanovitev mestnega eko sklada. Več na eko.dnevnik.si.
Srečko Valič: Malo je možnosti, da bi se Ljubljani ponovil Kolizej
Rušenje nosilnih sten v blokih – tega sploh ni zanemarljivo malo – po glavnem mestu je med občani povzročilo nemalo zaskrbljenosti, zato smo se o problematiki nestrokovnega rušenja v večstanovanjskih stavbah pogovorili z direktorjem inšpekcije za prostor Srečkom Valičem. Kot pravi, je malo možnosti, da bi se zaradi rušenja v mestu ponovila usoda Kolizeja, za varnost etažnih lastnikov pa je odgovoren tudi upravnik. Več na www.delo.si.
Fužinski zeleni labirint bodo odprli 21. aprila
287 kanadskih čug, ki so jih člani Zavoda Exodos lanskega decembra v obliki labirinta zasadili na Fužinah, je uspešno preživelo zimo in že čakajo na 21. april, ko bo tako imenovani Labirint umetnosti tudi uradno odprt. V zelenem labirintu na Fužinah je Zavod Exodos že začel urejati bralni kotiček, saj ureditev parka poteka pod pokroviteljstvom Mestne občine Ljubljana in v okviru projekta Ljubljana, svetovna prestolnice knjige. Več na www.dnevnik.si.
Konec meseca iz Trnovega na Prule čez Hradeckega most
Po enoletni obnovi nosilne konstrukcije in izdelavi nove litoželezne ograje so pred mesecem dni prekladni Hradeckega most, ki so ga Ljubljančani zaradi prejšnje lege ob mrtvašnici kliničnega centra preimenovali v Mrtvaški most, prestavili na novo lokacijo, kjer bo v primeru ugodnih vremenskih razmer že konec meseca povezal Grudnovo in Krakovsko nabrežje. Most, ki predstavlja tehnično dediščino, bo zaprt za osebni promet, prečkali ga bodo lahko le pešci in kolesarji. Več na www.dnevnik.si.
Vrtičkarji v Štepanjski vasi tudi letos brez komunalne ureditve
Pomlad je tu in vrtičkarska sezona že trka na vrata Mestne občine Ljubljana (MOL), ki pa jih bo letos očitno pustila zaprta. “V letu 2011 ni načrtovanih sredstev za izvedbo novih območij za vrtičkarje,” je povedala Helena Regina z oddelka za varstvo okolja mestne uprave (MU) MOL. Več na www.dnevnik.si.
Taksisti ne plačujejo mestne pristojbine
Mestna občina Ljubljana bo konec prihodnjega tedna začela izdajati prve odločbe taksistom o odvzemu dovoljenja za opravljanje taksi dejavnosti. Lani so namreč z odlokom taksistom naložili plačilo letne takse v višini 300 evrov, v zameno za katero naj bi občina med letom poskrbela za postajališča za taksije, jih barvala, čistila, plužila in podobno. Mnogi taksisti, ki so lani to takso plačali, pa je letos ne bodo, napovedujejo. Več na www.dnevnik.si.
V okviru letošnje tradicionalne spomladanske čistilne akcije Za lepšo Ljubljano, ki se bo končala v soboto, so številna ljubljanska društva očistila najrazličnejše površine, ena najbolj zanimivih idej pa je bil zagotovo projekt združenja staršev in otrok Sezam. Včeraj so uredili priljubljeno štoparsko mesto ob gostilni Jelen v Šentvidu, saj menijo, da bi morali štopanje zaradi njegovega ekološkega značaja bolj spodbujati. Več na eko.dnevnik.si.
Po 18 letih so izdali uporabno dovoljenje za gorenjsko avtocesto
Ministrstvo za okolje in prostor je prejšnji teden le izdalo uporabno dovoljenje za gorenjski avtocestni odsek od Vrbe do Hrušice, kar se je zgodilo 18 let po začetku uporabe tega odseka. Na Darsu so uporabno dovoljenje prejeli včeraj, je povedal Marjan Koler iz Darsove službe za komuniciranje. Več na www.delo.si.
V Lendavi primanjkuje neprofitnih najemnih stanovanj
Občina Lendava je lastnica 87 stanovanj, oziroma bo, ko bo končan likvidacijski postopek Razvojnega javnega sklada Lendava, druge občine pa bodo dobile 81 stanovanj. Vsa stanovanja je imel v lasti Razvojni finančni in nepremičninski javni sklad občin Lendava, Črenšovci, Kobilje, Turnišče, Velika Polana in Dobrovnik, ta pa po novem Zakonu o javnih skladih iz leta 2008 ni imel dovolj premoženja za življenje, zato so se ustanovitelji odločili za njegovo likvidacijo. Več na www.pomurje.si.
Bazne postaje: ljudstvo proti Tušmobilu
Tri leta traja bitka 25 prebivalcev Gred, zaselka z enajstimi hišami, ki je uradno del Hotize. »Najprej so prišli opravljat meritve z avtomobilskim dvigalom, ker nam je bilo sumljivo, smo se šli pozanimat, kaj delajo. Bilo nam je povedano, da slikajo in merijo poti, po katerih letijo štorklje,« pravi Matjaž Majerič, ki danes vodi Civilno iniciativo Grede (CIG), v kateri se zavzemajo, da bi odstranili Tušmobilovo mobilno bazno postajo iz njihovega naselja. Več na www.pomurje.si.
V občini Videm le delno z lastnimi sredstvi urejajo občinsko središče in ceste
V Vidmu bodo letos dokončali urejanje občinskega središča. Lansko jesen so sanirali voziščno konstrukcijo pri vrtcu in osnovni šoli ter preplastili in uredili dovoz s krožiščem do obeh vzgojno-izobraževalnih ustanov. Na pomlad so pričeli posodabljati javno razsvetljavo skozi središčno naselje, uredili bodo pločnike, opleskali so fasado na občinski stavbi, zdaj pa dela potekajo tudi pred njo, saj bodo na bivšem parkirišču postavili fontano ter trg uredili za potrebe javnih prireditev. Več na www.vecer.com.
Župani o nakupu gradu Turnišče
Najlepše bi bilo, če bi lahko v svoje roke vzeli kar vse gradove in dvorce, a za zdaj občine nimajo denarja niti za nakup enega od njih. Morda pa bi kazalo k nakupu pozvati tiste, ki denar še imajo. Samo M. Strelec, kulturni ustvarjalec, predvsem režiser, raziskovalec gledališke dediščine in predavatelj, je pred dnevi županom, direktorjem občinskih uprav in vsem tistim, ki so se v imenu županov udeležili kolegija županov s Ptujskega, predstavil idejo, povezano s prihodnostjo gradu Turnišče, kjer naj bi, kot predlaga, skupaj oblikovali Colonio Poetovio. Več na www.vecer.com.
V Ljutomeru spremenjen prometni režim
V predvolilnem času se je v Ljutomeru veliko govorilo o ureditvi cestnega prometa oziroma parkiranja v prleški prestolnici, pred drugim krogom županskih volitev pa je bila tudi odstranjena zapornica, ki je omogočala brezplačno parkiranje za določen časovni interval na Glavnem trgu v Ljutomeru. Na Glavnem trgu, kjer je bila pred pol leta še nameščena zapornica za brezplačno parkiranje, bo v prihodnje modra cona. Več na www.vecer.com.
Trasa hitre ceste med jezeroma bi odpravila mnogo težav
V Civilni iniciativi Šaleške doline načrtovani hitri cesti še vedno nasprotujejo, tisti, ki jo sprejemajo, bi radi, da bi na njihovo življenje vplivala čim manj kvarno, mnogi, predvsem gospodarstvo, jo težko pričakujejo. “Ponovno bomo preučili možnost, da bi del trase hitre ceste v Velenju potekal med Škalskim in Velenjskim jezerom,” je bilo zagotovilo več predstavnikov institucij, ki so v sredo zvečer v Velenju sodelovali na javni obravnavi predvidenega državnega prostorskega načrta in okoljskega poročila za načrtovano državno cesto med Slovenj Gradcem in Velenjem. Več na www.vecer.com.
V Braslovčah proti cesti in za kmetijski zakon, nezadovoljni tudi na Koroškem
Na Celjskem in Koroškem poteka javna razprava o trasi hitre ceste. Strokovnjaki iz kmetijstva in agroživilstva so v Braslovčah opozorili: umestitev hitre ceste bi bil pravi primer nesmotrnega ravnanja s kmetijskimi zemljišči. Več na www.vecer.com.
Braslovška kmetijska zemljišča orjejo za ceste in stavbe
Kmetijskih zemljišč v občini Braslovče ne ogroža le načrtovana gradnja avtoceste proti Velenju, temveč tudi pozidava površin, ki bi morale ostati za kmetijsko dejavnost. Občina naj bi namreč leta 2008 v svoj prostorski red med zazidljive vnesla blizu 250 parcel, za katere je kmetijsko ministrstvo izrecno reklo, da morajo ostati kmetijska zemljišča. Skupina krajanov je na domnevno nezakonit in protiustaven prostorski red braslovške občine pristojni ministrstvi za okolje in prostor ter za kmetijstvo (MKGP, MOP) opozarjala poldrugo leto, vlada pa je šele pred dobrima dvema tednoma ustavnemu sodišču poslala zahtevo, da opravi ustavno presojo tega prostorskega akta. Več na www.dnevnik.si.
S peticijo proti trasi hitre ceste
Krajani Šmartna, Podgorja in Pameč, zaradi trase hitre ceste prizadetih naselij v mestni občini Slovenj Gradec, so se v torek zbrali v Šmartnu pri Slovenj Gradcu in na javni tribuni še enkrat opozorili na neprimernost trase, sploh za kmečko prebivalstvo. “Država načrtuje z umestitvijo na relaciji Podgorje-Šmartno uničiti velik del najrodovitnejše zemlje v Mislinjski dolini, presekati dolino in tako onemogočiti razvoj ter širjenje mesta Slovenj Gradec in vasi Šmartno, grobo poseči v mokrišče Dobrava, onemogočiti komunikacijo med naselji ob cesti in na obeh straneh nasipa ceste, degradirati bivalno okolje in trajno uničiti možnost razvoja turizma,” so prepričani podpisniki peticije, s katero namerava civilna iniciativa zbrati dodatnih tisoč podpisov proti trenutni trasi hitre ceste, tisoč jih že imajo iz preteklih let. Več na www.vecer.com.
Kam umestiti hitro cesto v Mežiški dolini?
Zadnji nabor predlaganih različic tras hitre ceste na območju Prevalj in Raven v strokovni obdelavi, predlog najustreznejše variante bo za javnost znan jeseni. Medtem ko se v Mislinjski dolini krepijo glasovi kmetov proti predlagani trasi hitre ceste, se načrtovalci tretje razvojne osi na območju Mežiške doline še vedno ukvarjajo z naborom več variant poteka ceste. Predlog najustreznejše variante hitre ceste v občinah Prevalje in Ravne bo ministrstvo za okolje in prostor javno predstavilo v jeseni, potem ko bodo do poletja izdelane strokovne podlage v sklopu priprave predinvesticijske zasnove. Več na www.vecer.com.
Posledica poplav: struge in brežine bodo postale gradbišča
Med septembrskimi poplavami, ki so povzročile za 251 milijonov evrov škode, je bila najbolj prizadeta vodna infrastruktura. Vlada je za delno odpravo posledic neurja na vodotokih od potrebnih 145 zagotovila 18 milijonov evrov. »Vsa predvidena gradbišča bi se morala odpreti do konca meseca,« je dejal Ervin Vivoda, podsekretar na okoljskem ministrstvu v sektorju za odpravo posledic naravnih nesreč. Pred več kot pol leta poškodovane brežine in struge bodo sanirane predvidoma do leta 2015. Več na www.delo.si.
Subvencij mladim družinam kljub nameri niso za polovico znižali
Krizni ministri bi se morali izreči o dveh stanovanjskih temah. Poleg preoblikovanja Stanovanjskega sklada RS (SSRS) naj bi obravnavali tudi predlog sklepa ministrstva za okolje o polovičnem znižanju subvencij mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja. Kot smo izvedeli iz dobro obveščenih virov, se je pravzaprav vsem zdelo, milo rečeno, nedostojno, da bi že sicer skromno pomoč mladim družinam še zmanjšali. Odgovornim so zato naložili, naj do prihodnjič poiščejo ustreznejšo rešitev. Več na www.delo.si.
Gradbišče pri novogoriških zaporih sameva
Gradnja novih prostorov uprave Goriškega muzeja ob vili Bartolomei nasproti novogoriških zaporov je po dveh mesecih gradnje zastala. Izvajalec del, Gradbeno podjetje Grosuplje, je namreč zapustil gradbišče in predlagal stečaj družbe. Novogoriški župan Matej Arčon pravi, da gradnja ni ogrožena, prav tako tudi ne evropski denar, ki so ga dobili za gradnjo. Več na www.dnevnik.si.
Uspeh civilnih iniciativ Kras in za Primorsko
Republika Slovenija ne bo uveljavljala zaščitne klavzule za omejitev prodaje nepremičnin tujim državljanom, je sklenila vladna medresorska skupina pod vodstvom ministra za pravosodje Aleša Zalarja. Namesto tega se je vlada na podlagi 90 strani obsegajočega poročila komisije odločila za sprejetje 13 ukrepov za zaščito pred motnjami na trgu, nedovoljenimi posegi v prostor ter za boljšo usklajenost prostorskega načrtovanja med lokalno in državno ravnijo. Civilni iniciativi sta zadovoljni, a ne popolnoma. Več na www.delo.si.
Slovenija (verjetno) ne bo uveljavljala zaščitne klavzule
Prvega maja bo potekel rok, v katerem lahko Slovenija v skladu s pristopno pogodbo EU zaprosi za dovoljenje za sprejetje zaščitnih ukrepov na področju nepremičnin, vendar se to po vsej verjetnosti ne bo zgodilo. Pobudniki uveljavitve zaščitne klavzule, civilni iniciativi Kras in Za Primorsko, so vseeno zadovoljni, saj naj bi se trg nepremičnin na Krasu nadzoroval z vzpostavitvijo regijskega parka. Več na www.dnevnik.si.
Sedem “zahtev” glede ureditve pristanišča
Županova komisija za oblikovanje stališč in pripomb k predlogu državnega prostorskega načrta (DPN) za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru je danes izoblikovala končna stališča, ki jih bo posredovala okoljskemu in prometnemu ministrstvu. Več na www.primorske.si.
Komisija, ki rešuje zaplete v piranskem mandraču, še vedno čaka na “spomeničarje”
Na območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine še vedno niso spisali pogojev za spremenjeno kulturnovarstveno soglasje, ki bo dalo odločilno zeleno luč za nadaljevanje del v piranskem mandraču. Več na www.primorske.si.
Obljubljenih plavajočih pomolov ob semedelski promenadi za zdaj ne bo
V začetku maja bodo del morskega dna ob semedelski promenadi prekrili z rečnim prodom. Kdaj bodo sprehajališče opremili še z obljubljenimi plavajočimi pomoli, na katerih se bo možno sončiti in dostopati v morje, nam v Mestni občini Koper niso natančno pojasnili. Več na www.primorske.si.