Maja na ljubljanska mestna kolesa
Delavci so začeli postavljati postajališča za mestna kolesa, ki bodo predvidoma od meseca maja naprej na voljo za izposojo v Ljubljani. Sistem bi moral biti nared sicer že marca, a se je zavleklo s podpisom pogodbe s podjetjem Europlakat, ki ta sistem vzpostavlja, so pojasnili na Mestni občini Ljubljana, zato so šele konec marca začeli pripravljati 30 postaj, na katerih bo stalo skupno 300 koles. Več na eko.dnevnik.si. Zemljevid z lokacijami postaj mestnega kolesa tukaj.
Mesta morajo staviti tudi na pešce
Evropska mesta poleg kolesarjenja vse bolj poudarjajo tudi pomen hoje po mestu. Zato so v okviru projekta Civitas Ljubljana pripravili predavanje z naslovom Načrtovanje za pešce – še korak dlje od peš con, na katerem so predstavljali različne ideje za izboljšanje pogojev za hojo po mestih. Več na eko.dnevnik.si.
Z enotno vstopnico ceneje na grad
Po treh mesecih prehodnega obdobja je z včerajšnjim dnem javni zavod Ljubljanski grad tudi uradno postal samostojen zavod. Novi zavod bo, kot smo že poročali, po novem upravljal s tirno vzpenjačo in s stalno razstavo Slovenska zgodovina, v njegovi domeni pa bodo prav tako vsi dogodki, ki se bodo odvijali na gradu. Več na www.dnevnik.si.
Trg republike spet v občinske roke
Občina je z družbo BSL podpisala sodno poravnavo, po kateri bo dobila nazaj deloma že urejen trg, na katerem ne bo več parkirišča. Mestna občina Ljubljana je z družbo BSL sklenila sodno poravnavo, po kateri bo spet postala lastnica Trga republike, medtem ko bo podjetje ostalo lastnik garažne hiše pod trgom. Poravnava poleg tega predvideva, da bo BSL pokril stroške sanacije ploščadi do tako imenovane hidroizolacije (nepropustne plasti) in polovico stroškov končnega tlakovanja, mesto pa bo poskrbelo za dokončno ureditev trga, za katerega nameravajo izvesti javni arhitekturni natečaj. Več na www.dnevnik.si.
Po domače s srebrnino na Rudniku
Mestna občina Ljubljana je spet iskala kupca za slabih 18.500 kvadratnih metrov veliko zemljišče na Rudniku nasproti trgovine OBI, še preden se je o prodaji odločil mestni svet. Zemljišče na občini prodajajo za najmanj 7,38 milijona evrov, kar znese natančno 400 evrov za kvadratni meter. Ponudbo za nakup zemljišča so morali zainteresirani kupci oddati po pošti do včerajšnjega dne, ko nam na Mestni občini Ljubljana še niso znali povedati, kakšen je bil odziv kupcev. Več na www.dnevnik.si.
Kopališče Ilirija: v izvedbo projekta, če bo dovolj denarja iz EU
Gradnja plavalno-gimnastičnega centra Ilirija bo financirana zgolj iz javnih sredstev, saj je komercialni del projekta zaradi zahtev varuhov kulturne dediščine odpadel. Spremembe akta o javno-zasebnem partnerstvu bodo obravnavali mestni svetniki na aprilski seji. Kot kaže, bo uresničitev projekta z ocenjeno vrednostjo dobrih 56 milijonov evrov odvisna predvsem od uspešnosti Mestne občine Ljubljana (MOL) pri pridobivanju evropskega denarja. Več na www.delo.si.
V Litiji bodo izboljšali kakovost življenja na podeželju
V Gabrovki in na Dolah bodo v prihodnjih dveh letih dobili nove prostore, namenjene medgeneracijskemu druženju in izboljšanju kakovosti življenja na podeželju. V Gabrovki bodo preuredili opuščene prostore zdravstvene postaje Gabrovka, na Dolah pa bodo poleg podružnične osnovne šole zgradili povsem nov objekt. Vsaka pridobitev bo stala okoli pol milijona evrov, pri čemer bo občina poskušala pridobiti tudi nekaj evropskih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Več na www.dnevnik.si.
Novi Maks obrnil stvari na glavo
Z namero, da bi opustili načrtovano gradnjo nove Umetnostne galerije Maribor (UGM) in bi njeno vsebino preselili čez Dravo v razvpito Mariborsko kulturno središče Maks, je mariborski župan Franc Kangler včeraj uradno seznanil ministrico za kulturo Majdo Širca. Toda zagotovila, da bi ministrstvo 10 milijonov evropskih evrov, rezerviranih za gradnjo nove galerijske stavbe, preneslo na Maksa, Kangler ni dobil. “Dvomimo, da je takšno rešitev mogoče realizirati pravočasno za čas Evropske prestolnice kulture. Ne vemo tudi vnaprej, ali je to v skladu s predpisi,” so včeraj sporočili z ministrstva. Več na www.dnevnik.si.
Koroška naslednji teden, Prežihova in Smetanova kasneje
Delu Koroške ceste v Mariboru (v bližini uvoza v Strmo ulico proti Lentu) ter Prežihovi in Smetanovi ulici, ki jih je podjetje Nigrad razkopalo v začetku lanskega novembra zaradi gradnje vročevoda in ureditve pločnikov ter priključkov za fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in za gradbeništvo ter Srednjo gradbeno šolo, se obetajo sanacije. Več na www.vecer.com.
Prihodnji teden bo padel Center
Prihodnji teden bo končno padla pri Mariborčanih nekoč zelo priljubljena restavracija Center. Po 22. letih propadanja bodo objekt porušili, nato pa začeli graditi podzemno parkirišče. Podzemne garaže in plato bodo urejeni še letos, kdaj bo zrasla nova stavba, za zdaj ni znano. Investitorju, podjetju Komunaprojekt, je po številnih zapletih vendarle uspelo pridobiti vsa potrebna gradbena dovoljenja, ta postanejo pravnomočna danes, zato bodo pripravljalna dela začeli že ta teden, medtem ko bodo restavracijo porušili prihodnji teden. Več na www.vecer.com.
Nove avtobusne postaje (še) ne bo
Granit ne bo gradil nove avtobusne postaje in hotela v Slovenski Bistrici, kakor so se dogovarjali z občino. Vsi dogodki, povezani z železniškimi in avtobusnimi postajami, so v Slovenski Bistrici posebnost, če že ne grda tradicija. Spomnimo: Pred desetletji je izgubila železniške tire in postajo na robu mestnega središča. Takrat je lokalnim oblastem kljubovala le avtobusna postaja. Četudi je v zgodovini mesta doživela več različnih lokacij, je ostala. Sedanja postaja, ki je blizu sodišča, upravne enote in občine, si po standardih, ki veljajo pri nas, ne zasluži tega imena. Več na www.vecer.com.
»Prihodnji protest ne bo več miren«
V Pesnici pri Mariboru krajani pritiskajo na župana, naj poskrbi za zaprtje nezavarovanih železniških prehodov. Krajani, ki živijo ob treh nezavarovanih železniških prehodih v občini Pesnica, opozarjajo, da se je konec marca iztekel rok, do katerega bi morali pristojni pridobiti vso projektno dokumentacijo za gradnjo vzporedne povezovalne ceste, ki bo omogočila zaprtje nevarnih prehodov. Če do konca tedna ne bodo dobili pojasnil, napovedujejo nov protest. Več na www.delo.si.
Novi športno-turistični center: Valentino Rossi v Petišovcih?
Že prihodnje poletje bi lahko, če bo šlo vse po načrtih, v Petišovcih potekala prva dirka iz serije moto GP. Viktor Ketler, direktor podjetja Petrolija inženiring, ki se pripravlja na gradnjo velikega športno-turističnega kompleksa v Petišovcih pri Lendavi, je za Delo razkril podrobnosti o naložbi. Mnenja o projektu so v lokalnem okolju različna, pa tudi potencialni vlagatelji so kljub veliki privlačnosti projekta zadržani. Več na www.delo.si.
Tržnica med najboljšimi projekti v Evropi
Celjska mestna tržnica se je letos uvrstila v izbor 39 najboljših projektov za evropsko nagrado za sodobno arhitekturo Mies van der Rohe. To je ena najuglednejših in najpomembnejših svetovnih nagrad v arhitekturi, nekakšen oskar za arhitekturo, ki ga podeljujejo vsaki dve leti. Nominiranih je bilo 343 projektov, ki so jih zgradili v Evropi v zadnjih dveh letih. To je drugi največji uspeh slovenske arhitekture v zgodovini te nagrade, ki jo podeljujejo od leta 1987. Več na www.vecer.com.
Iskanje sredstev za obnovo Trebnika
Po optimističnih načrtih ponovnega lastnika dvorca, občine Slovenske Konjice, bi dvorec v treh letih zaživel kot center za duševno zdravje. Optimizem se ni navzel objektov, saj streha popušča tako na enem kot na drugem objektu. Včeraj je bil v občinski stavbi v Slovenskih Konjicah spet en sestanek v nizu mnogih, ki so se v zadnjih mesecih odvili na temo dvorca Trebnik. Kot smo v Večeru že poročali, je lastnik propadajočega dvorca, ki je bil zadnja leta v lasti družbe Jelen, ponovno postala občina Slovenske Konjice. Ta trenutno veliko naporov usmerja v iskanje sredstev za obnovo. Več na www.vecer.com.
Konjiška sramota na poti prenove
Konjiški Stari trg, ki bo še v tem letu na novo tlakovan, se bo kmalu “znebil” svoje največje črne pike. Objekt Stari trg 1 je lastnik Norbert Salobir po treh letih urejanja potrebne dokumentacije končno lahko začel obnavljati. Več na www.vecer.com.
Grad Rajhenburg bodo temeljito prenovili
Najstarejši slovenski grad Rajhenburg nad Brestanico bodo do junija prihodnje leto celovito prenovili. Pogodbo o tej letos največji naložbi v krški občini sta podpisala krški župan Franc Bogovič ter predstavnik izvajalcev Miljenko Muha iz domačega podjetja Kostak. Po prenovi bo grad s svojimi stalnimi muzejskimi postavitvami povsem na novo zaživel in pritegnil dosti več obiskovalcev kot doslej, pričakuje vodja brestaniškega oddelka Muzeja novejše zgodovine Slovenije Irena Fürst. Več na www.dnevnik.si.
Štiri nove različice trase hitre ceste na Koroškem
Na javni obravnavi osnutka državnega prostorskega načrta za hitro cesto med Slovenj Gradcem in Velenjem so imeli največ pripomb vaščani Podgorja in okolice, ki nasprotujejo predvidenemu poteku ceste, za katero menijo, da se preveč približa njihovi vasi. Tudi nekateri nezadovoljni kmetje so načrtovalcem napovedali, da bodo brezkompromisno nasprotovali vsakemu poseganju v svoje okolje. Več na www.delo.si.
Korošci nasprotujejo načrtovani trasi hitre ceste
V prostorih občin Slovenj Gradec, Velenje in Šoštanj so od 10. marca dalje javno razgrnjeni osnutki državnega prostorskega načrta za hitro cesto od priključka Velenje – jug do priključka Slovenj Gradec – jug in okoljska poročila. Ekipa razlagalcev, ki sta jih na teren poslali ministrstvo za okolje in ministrstvo za promet, je predsinočnjim predstavila načrte v Slovenj Gradcu, sinoči v Velenju, tik pred tem pa v Šoštanju. Razprave so pokazale, da predstavljeni načrti nimajo podpore lokalnega prebivalstva. Več na www.dnevnik.si.
Čeprav je državni prostorski načrt za državno cesto med Slovenj Gradcem in Velenjem že razgrnjen in sta bili včeraj javni obravnavi po Slovenj Gradcu še v Šoštanju in Velenju, je pripomb na traso zelo veliko tudi na območju Velenja. Tako je včeraj tudi župan občine Velenje Bojan Kontič ministru za okolje in prostor Roku Žarniću v pismu predlagal, naj njegovo ministrstvo ponovno preuči možnost umestitve hitre ceste na nasip med Škalskim in Velenjskim jezerom. Več na www.vecer.com.
Črne gradnje: domnevno nezakonite spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč.
Vlada je pri ustavnem sodišču vložila zahtevi za oceno ustavnosti in zakonitosti delov odlokov o prostorskih redih občin Braslovče in Vipava iz leta 2008. Gre za odloka, ki se razlikujeta od besedil, potrjenih na vladi, ali pa nista bila v celoti objavljena v Uradnem listu RS. Zato že tretje leto nastajajo neprimerne rabe prostora ter v skrajnih primerih gradnje na nezazidljivih in celo na kmetijskih zemljiščih. Domnevno nezakonite spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč brez soglasij pristojnih ministrstev že preiskuje nacionalni preiskovalni urad, vlada pa je 23. marca od ustavnega sodišča zahtevala presojo ustavnosti obeh prostorskih aktov, njuno zadržanje in odpravo. Več na www.delo.si.
Piranski mandrač gradbišče do jeseni?
Projektant in varuhi dediščine različno o tem, kaj je sprejemljivo. Čeprav bi moralo biti že včeraj bolj ali manj jasno, kako bodo nadaljevali prenovo piranskega mandrača, so po sestanku predstavnikov Zavoda za varstvo kulturne dediščine in projektantov ter nadzornikov pri piranskem županu Petru Bossmanu ostala pomembna vprašanja brez odgovorov. Več na www.delo.si.
Obnova mandrača se bo najbrž podražila
“Župan se je redno informiral o dogajanju na delovišču, vendar tega nismo posebej javno poudarjali, saj gre ne nazadnje za njegovo odgovornost,” odgovarjajo iz občinske službe za stike z javnostmi na vprašanje, kako je Peter Bossman, odkar je prevzel občinske vajeti, spremljal razvpiti projekt obnove piranskega mandrača. Več na www.primorske.si.
Laščakove vile in parka se ne sme prodati
Možnosti, da bi občina dobila Laščakovo vilo in park, so, kot kaže, vse večje. Na ministrstvu za okolje pravijo, da se vile in parka ne sme prodati in da bi bilo najbolje, če bi z njima upravljala občina. “Za to si bomo prizadevali. Park želimo čim prej obnoviti in odpreti. Vilo pa bi obnavljali, če dobimo denar EU ali države,” pravi župan Matej Arčon. Več na www.primorske.si.
Kako poteka obnova palače Kazina, sedeža Obalnih galerij
Gradbeni odri ob stavbi Obalnih galerij ob Tartinijevem trgu kažejo, da je obnova secesijske palače v polnem teku. Posebno restavratorji so zavezani k strogemu varstvenemu režimu, ki naj bi mu okvir dajalo kulturnovarstveno soglasje in nadzor odgovornega konservatorja. Več na www.primorske.si.
Biser nad mestom si zasluži več
Kostanjevica nad Novo Gorico z grobnico Burbonov, s Škrabčevo knjižnico, kapelo in frančiškanskim samostanom privablja številne obiskovalce in turiste. Okolica pa je precej zanemarjena, saj jo podjetje Komunala čisti le enkrat na mesec. Mestni svetniki so prepričani, da bi jo morali čistiti večkrat. Več na www.primorske.si.
Po zadnjih napovedih bo Eda končana pozno spomladi
Če je verjeti tokratni napovedi Euroinvesta, naj bi Eda center, ki mu zdaj postavljajo fasado, zgradili “pozno spomladi.” Vanj naj bi se med drugim vselile nekatere državne in občinske ustanove, kar v mestu sproža različne govorice. Več na www.primorske.si.
Občina Vipava je opozorila domačinov, da je ločni kamniti most čez potok Močilnik pri nekdanji farmi v zelo slabem stanju, očitno vzela resno. Most je leta 1803 sezidal mojster Anton Trošt in je danes kulturni spomenik lokalnega pomena. Še posebej zanimiv je z vgrajeno spominsko ploščo z napisom v bohoričici. Čez most je doslej tekel ves promet med Vipavo, Slapom in Ložami, obremenitve in zob časa pa so ga že precej načeli. Občina Vipava je v načrt razvojnih programov za letošnje leto uvrstila gradnjo novega mostu v bližini in za to v proračunu predvidela 211.000 evrov. Več na www.primorske.si.
AAG: Slovenska javnost ne ve, kako škodljiva bi bila železnica
Alpe Adria Green proti novi železnici čez Kras. Od slovenske oblasti zahtevajo, naj javno predstavi projekt o poteku železnice. Medtem ko slovensko gospodarstvo in javnost zahtevata čimprejšnjo obnovo zastarelega železniškega omrežja, je okoljska organizacija Alpe Adria Green konec tedna objavila svoje nasprotovanje novi železniški progi ne samo na italijanskem, temveč tudi na slovenskem ozemlju, posebno na Krasu. Več na www.delo.si.
Včeraj je začela veljati novela zakona o zemljiški knjigi, ki s 1. majem letos uvaja obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov ter brezplačen dostop in računalniški izpis iz zemljiške knjige na spletnem portalu e-Zemljiška knjiga. Več na www.delo.si.