V torek, 5. aprila 2011, je v prostorih Ministrstva za okolje in prostor potekal sestanek, ki naj bi razjasnil razlike v ocenjenih podatkih o poseganju načrtovane ceste v severnem delu 3. razvojne osi na kmetijska zemljišča. Zbrani so se strinjali, da so podatki, ki jih je navajala Civilna iniciativa Braslovče, najbolj pravilna številka.
Spomnimo, na pobudo predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa, ki jo je podal po februarskem obisku v Braslovčah, so si v petek, 1. aprila 2011 ministri za okolje in prostor Roko Žarnić, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan in za promet Patrick Vlačič skupaj s njim ogledali predvideno traso hitre ceste med Velenjem in Šentrupertom. Kot piše Delo, se je Šoltes zavzel za revizijo podlag in dosedanjega postopka odločanja o izbiri trase. »To bo treba narediti skupaj s strokovnjaki, katera koli trasa bo nato izbrana, pa gotovo ne bo pogodu vsem. Želimo le ovreči dvome o morebitnih vplivih različnih interesnih skupin na izbiro trase,« je povedal. Na dvome o pravilnosti odločitve o trasi hitre ceste tako Računsko sodišče kot širšo javnost že dlje časa opozarja Civilna iniciativa Braslovče, prav Računsko sodišče pa je prvo, ki je strokovno dobro podprtim argumentom končno tudi prisluhnilo.
Kot že tri leta opozarja civilna iniciativa predlagana zahodna varianta F2-2 (januar 2011) od priključka Velenje-jug do priključka na AC-A1 v Šentrupertu v Savinjski dolini ni ustrezna, ker:
1. Je ekonomsko neupravičena, saj cena zanjo (13,97 km) znaša 486 mio EUR, alternativne variante pa so celo za 300 mio EUR cenejše.
2. Je prometno neučinkovita, saj ne poteka na relaciji največjih prometnih obremenitev, ki na tem območju potekajo na relaciji Arja vas – Velenje, torej med Velenjem in Celjem.
3. Je njen potek večinoma po najboljših kmetijskih zemljiščih v uporabi in uniči največ kmetijskih zemljišč (77,6 ha) izmed vseh predlaganih variant na tem odseku. Za pridelavo hrane bi bilo zaradi onesnaženja onesposobljenih najmanj 100 ha zemljišč.
V zadnjih mesecih poteka bitka za argumentacijo predvsem v zvezi s kmetijskimi zemljišči, saj je prihajalo med podatki, s katerimi je razpolagalo Ministrstvo za okolje in prostor, ter podatki, izhajajočimi iz študije Kmetijskega inštituta Slovenije, ki jo je naročila Civilna iniciativa Braslovče, do resnično bistvenih razhajanj. Minister Žarnić je tako še nedavno za 24ur dejal: »Gre za 20 ha zemljišč«, minister Židan pa: »Zadnja številka, ki je meni dosegljiva, je nekaj manj kot 80 ha za trenutno varianto, o kateri govorimo.«
Na sestanku v torek, 5. aprila 2011, v prostorih Ministrstva za okolje in prostor sta z namenom razjasnitve razlik v ocenjenih podatkih o poseganju načrtovane ceste na kmetijska zemljišča argumente soočila ministra Žarnić in Židan, prisotni pa so bili tudi predstavniki pripravljavcev prostorskega načrta, projektantov, Kmetijskega inštituta Slovenije in Civilne iniciative Braslovče. Zbrani so vendarle skupaj ugotovili, da je najbolj pravilna številka posredovana s strani Civilne iniciative Braslovče, torej okoli 78 ha zemljišč, kar je skoraj štirikrat več kot je zapisano v drugem okoljskem poročilu, ki je del postopka priprave DPN, na kar so Braslovčani vseskozi opozarjali.
Civilna iniciativa je ponovno opozorila, da potek trase na relaciji Velenje – Šentrupert ni ustrezen niti s stališča prostorske politike, saj predlagana trasa ne povezuje središč nacionalnega pomena Velenje in Celje, kar pomeni odmik od temeljne ideje 3. razvojne osi, in je tako v neskladju s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije.
Ministra Židan in Žarnić sta se strinjala, da se zaradi vseh navedenih argumentov oblikuje medresorska skupina za revizijo, ki bo svoje rezultate predstavila v naslednjih dveh mesecih. Minister Židan je v zaključku sestanka dejal, da ne bo dovolil izsiljevanja odločitev z metodo izvršenih dejstev in s sklicevanjem na pretekle odločitve. Civilna iniciativa Braslovče, ki je prek društva Preboj tudi članica Mreže za prostor, je tako kot kaže dobila pomembnega zaveznika na ravni države, kar utegne biti pri soočanju z drugimi zelo močnimi akterji v njihovi soseščini še kako pomembno.
Avtorstvo grafike: Civilna iniciativa Braslovče (CC BY-NC 4.0)
Glede na to, da živim v Šaleški dolini, ter da se poklicno ukvarjam z urejanjem prostora moram podati svoj komentar na temo trase bodoče avtoceste. Šaleška dolina in Koroška nujno potrebujeta sodobnejšo cestno povezavo z avtocestnim križem. Predvidena avtocestna trasa na odseku mesta Velenje je idelana s stališča razvoja mesta, prav tako pa je korektna tudi za večino prebivalcev mesta Šoštanj, ne glede na burne odzive ljudi, ki jih bo trasa hitre ceste prizadela. Seveda je priključevanje na AC-A1 pri Šentrupertu poleg naštetih dejstev neustrezno tudi z vidika razvoja urbane krajine Slovenije, saj bi bilo veliko smotrneje, da bi se križišče obstoječe in bodoče avtoceste čim bolj približalo kakšnemu večjemu urbanemu centru na tem območju – in to je Celju. S tem bi obstoječ ubrani center dobil večji zagon, to dejstvo pa bi pozitivno vplivalo tudi na razvoj celotnega dela SV Slovenije – v prostoskem smislu bi zaživela ideja MESTA KULTURE 2012. Bolj ko priključek odmikamo od obstoječega stičišča poti, bolj so naša prizadevanja usmerjena v krepitev dodatnega vozlišča, kar drugače povedano pomeni, da bomo imeli od Maribora do Ljubljane kar 6 območji, ki so potencialna žarišča gospodarskega in urbanega razvoja, sredstev za njihov razvoj pa nimamo. Glede na trenutni izbor trase ocenjujem, da država RS želi še nadalje krepiti zgolj en center – Ljubljano, kar tudi ni nič narobe, le da bi bila celotna strategija razvoja potem podrejena temu cilju. Potemtakem tudi ne potrebujemo več prometnih povezav tretje razvojne osi, saj je naša prizadevanja bolj smotrno usmeriti v razvoj Ljubljane.
Država bi bila dolžna razmišljati najprej o dvigu uslug v javnem prometu – hitro potovanje po železnicah in ostalih javnih sredstvih prevoza. To ji narekujejo mednarodne obveze s področja varstva okolja. Ko bi to razvila do maksimuma, bi lahko razmišljala o širitvah cestnega omrežja za individualne prevoze.