“Javni prevoz bo stagniral, dokler ne najdemo boljših rešitev za potnike”
Marca bi se po prvotnih načrtih moral začeti izvajati pilotni projekt integriranega javnega prevoza, vendar je začetek prestavljen na letošnjo jesen. Na ministrstvu za promet načrtujejo, da bodo letos spomladi izvedli javno naročilo za izvedbo pilotnega projekta, jeseni začeli izvajati projekt, spomladi 2012 pa naj bi na terenu preizkusili delovanje modela integriranega javnega prevoza. Namen tega poskusnega projekta je v omejenem obsegu preveriti delovanje sistema enotne vozovnice, pojasnjujejo na ministrstvu. Več na eko.dnevnik.si.
Evropejci za okolju prijazne načine potovanja
Raziskava Eurobarometra ugotavlja, da je večina Evropejcev pripravljenih na kompromis pri cenah in karakteristikah svojih avtomobilov, da bi zmanjšali škodljive izpuste. Skoraj tri četrtine pa bi jih pogosteje uporabljalo javni promet, če bi imeli na voljo enotno kartico za vsa prevozna sredstva, so sporočili iz Bruslja. Več na www.vecer.com.
Omejevanje dela v lastni režiji
Obrtniki od države zahtevajo, da občanov z omejevanjem dela ne le kaznujejo, temveč jim dajo tudi bonitete. Omejevanje dela v lastni režiji je poseg v posameznikovo svobodo, da ta razpolaga s svojim časom, je prepričan Aleksandar Kešeljević z ekonomske fakultete v Ljubljani. Po drugi strani predsednik sekcije gradbincev pri obrtno-podjetniški zbornici Franc Bukovec ocenjuje, da je tak ukrep nujen, vendar hkrati od države zahteva, da občane ne le kaznuje, temveč da jim da tudi bonitete. Več na www.delo.si.
Kmetijska zemljišča naj dobijo status svetega
“Bomo ostali brez kmetijskih zemljišč in brez hrane?” so se spraševali udeleženci včerajšnjega posveta, ki sta ga skupaj pripravila Svet za varstvo okolja RS in parlamentarna skupina Globe Slovenija. Povod za ta dogodek je novela zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je v parlamentarnem postopku in ki naj bi kmetijska zemljišča obvarovala pred nadaljnjimi pozidavami ter posledično zajezila padanje samooskrbe s hrano. Več na www.dnevnik.si.
Focus: Komisija z Belo knjigo prometa odgovornost prelaga na naslednje generacije
Ljubljana – Evropska komisija je 28. marca objavila strategijo 2050 za promet v EU, katere glavni cilj je do leta 2050 zmanjšati emisije iz prometa za 60 odstotkov glede na leto 1990 in postaviti enoten evropski prometni trg. Tako imenovana Bela knjiga po mnenju društva Focus odgovornost dekarbonizacije prometnega sektorja prelaga na naslednje generacije politikov in zakonodajalcev s tem, da naj bi se emisije začele zmanjševati šele po letu 2030. Več na eko.dnevnik.si.
Po vinjetah še uvedba ekovinjet?
Kakovost zraka v mestih neposredno vpliva na naše zdravje, zato uporabnik portala Predlagam.vladi.si predlaga uvedbo ekovinjet, ki bi avtomobilom z večjimi izpusti prepovedovale vožnjo v mestna središča. Tak sistem poznajo v Nemčiji, kjer imajo vozila na podlagi količine izpustov nalepke različnih barv, te pa dovoljujejo vožnjo v različne dele mesta. Več na eko.dnevnik.si.
O parkiriščih P + R (parkiraj in se odpelji) posebna delovna skupina
Novi dolgoročni prostorski načrt Mestne občine Ljubljana (MOL) predvideva ureditev parkirišč P + R (park and ride oziroma parkiraj in se odpelji) na enajstih lokacijah. Ker se o ureditvi celovitega sistema tovrstnega parkiranja, ki naj bi dnevne migrante zadržal na obrobju mesta, govori že leta, smo na MOL vprašali, kaj natančno načrtuje pri uresničevanju tega projekta v bližnji prihodnosti. Toda ostali smo brez jasnih odgovorov. Z oddelka mestne uprave za gospodarske dejavnosti in promet so sporočili le, da bo MOL s sklepom župana ustanovila posebno delovno skupino, ki se bo ukvarjala z izvedbo projekta P + R. Več na www.delo.si.
Brezplačno z mestnim kolesom po Ljubljani že maja
Po več kot enem letu pogovorov sta Mestna občina Ljubljana (MOL) in podjetje Europlakat vendarle podpisala pogodbo o vzpostavitvi sistema izposoje koles v Ljubljani. Projekt, v tujini znan kot City Bike, v Ljubljani pa naj bi ga poimenovali BicikeLJ, bo zaživel predvidoma maja, so sporočili z MOL in dodali, da bo sistem, ki prinaša najhitrejšo in okolju prijazno obliko prevoza v mestnem središču, dopolnjeval sistem javnega prevoza. Uporabniki si bodo lahko izposodili kolo na enem izmed 30 postajališč s skupno 300 kolesi, ki bodo razporejena po širšem središču Ljubljane. Prva ura izposoje (obvezna bo registracija, za katero bo posameznik potreboval urbano in zanjo plačal tri evre na leto) bo brezplačna, »saj je namen sistema, da si uporabnik izposodi kolo za posamezno vožnjo, ne za določeno časovno obdobje«. Več na www.delo.si.
Stožice in dvomi o evropskih milijonih
Čeprav je ministrstvo za šolstvo in šport že konec oktobra Mestni občini Ljubljana za projekt nogometnega stadiona v Stožicah prek evropskega razpisa za sofinanciranje naložb v športnorekreacijsko infrastrukturo nakazalo slabih 9,4 milijona evrov, se spet pojavljajo dvomi, ali so bila večinoma evropska sredstva pravilno dodeljena. Dokončno naj bi jih ovrglo ali potrdilo poročilo službe vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki nastaja na pobudo evropske komisije in ki naj bi bilo dokončano v kratkem. Več na www.dnevnik.si.
Tobačni muzej odprl svoja vrata
Kulturni center Tobačna 001 je od včeraj bogatejši za Tobačni muzej, ki se je po dvajsetih letih v prostore centra preselil iz ene od sosednjih stavb. Muzej je odprt vse dni v tednu, razen ob ponedeljkih, in sicer od 11. do 19. ure, ob nedeljah pa od 11. do 15. ure. Ogled muzejske zbirke, ki je bila s preselitvijo prenovljena in okrepljena z novimi artefakti, je brezplačen, vsak tretji četrtek v mesecu pa bodo potekala javna vodstva po razstavi. Več na www.dnevnik.si.
“Zapornice ne morejo nadomestiti potrebnih parkirnih prostorov”
Minili so slabi trije tedni, odkar so Ljubljanska parkirišča in tržnice spustila zapornice in tako vsem razen stanovalcem bežigrajske soseske BS3 onemogočila parkiranje znotraj naselja. Prve dni in predvsem noči po spustitvi zapornic je bilo v naselju opaziti bistveno manj avtomobilov na parkiriščih in zelenicah. Kazalo je, da je ukrep resnično pripomogel k izboljšanju stanja, s tem ko je študentom, dnevnim migrantom in drugim obiskovalcem onemogočil parkiranje v naselju. A zadnje večere v soseski znova ni opaziti praktično nobenega prostega parkirnega prostora na parkiriščih, avtomobili pa so znova parkirani na zelenicah med drevesi. Kot kaže, nekateri stanovalci svoje kartice, s katerimi upravljajo zapornice, zlorabljajo in v naselje spuščajo tiste, ki do kartic niso upravičeni. Več na www.dnevnik.si.
Čolnarna v ljubljanskem Tivoliju ima novega najemnika
Na prvem razpisu decembra lani sta se prijavila dva ponudnika, vendar Mestna občina Ljubljana z njima ni bila zadovoljna. Na tokratni ponovljeni razpis za malo več kot 300 kvadratnih metrov lokala in letnega vrta se je prijavilo podjetje T3S, ki bo skoraj zagotovo izbrani najemnik. Najem kavarne s stališča gostinske dejavnosti v mestu spada med zahtevnejše podvige, najemnik bo moral v petih mesecih od začetka poslovanja preurediti tudi streho vrta, kot to zahteva zavod za varstvo kulturne dediščine, in zagotoviti delovanje lokala vse dni v tednu. Več na www.delo.si.
Lastnik še naprej uničuje gozd na Drenikovem hribu
Zavod za gozdove Slovenije je gozdarski inšpekciji sredi prejšnjega tedna poslal pismo, naj vendarle dokončno ustavijo grobe nedovoljene posege zasebnega lastnika zemljišč na Drenikovem vrhu v Ljubljani. Med ogledom, ki ga je njihov revirni gozdar opravil 21. marca, je namreč ugotovil, da lastnik ne spoštuje inšpektorjevega ukaza (izdanega 8. marca), naj ustavi vsa dela. Požvižga se na globe, saj so nižje, kot je vrednost lesa. Več na www.delo.si.
Zapuščena hiša na Tržaški cesti čaka na vračilo
Stara hiša na Tržaški ulici 75, nasproti viške osnovne šole, je v postopku vračanja lastniku. “Omenjena stavba na Viču je v lasti Mestne občine Ljubljana, vendar je v postopku vračanja po določilih zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Sam postopek vračila je zelo podoben denacionalizaciji,” so povedali na oddelku za ravnanje z nepremičninami ljubljanske občinske uprave. Nekaj več kot stoletje stara hiša je nezavarovana, okna so razbita, okoli stavbe ležijo smeti. “Skladno z določili zakona o denacionalizaciji ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve lastniku. Zato mestna občina omenjene hiše ne obnavlja in tudi ne oddaja v najem,” so pojasnili na občini. Več na www.dnevnik.si.
Fužine na mednarodnem natečaju dobile novo tribuno
Zmagovalca mednarodnega natečaja za študente arhitekture in oblikovanja Trimo Urban Crash, ki ga orgarnizira Trimo, sta poljska študenta Wojciech Nowak in Martynika Bielawska z arhitekturne fakultete v Gliwicah. S kombinacijo glasov javnosti in strokovne žirije je bila za realizacijo izbrana njuna idejna zasnova večnamenske tribune. Zmagovalna »Tribuna življenja« je večnamenski športni in kulturni arhitekturni projekt, ki nudi tako možnost srečevanja kot udeležbe festivalskih prireditev. Slovesna razglasitev zmagovalca in otvoritev objekta bosta v Fužinah potekali letos junija. Več na www.finance.si.
Projekt prenove kopališča Ilirija: Račun brez krčmarja
Projekt prenove kopališča Ilirija v moderen plavalno-gimnastični center temelji na dveh predpostavkah: občina bo morala do leta 2013 pridobiti okoli 30 milijonov evropskih ali državnih sredstev in iztržiti še vsaj 15 milijonov evrov za koncesijo za večjo garažno hišo ob centru. Partnerji pri projektu – skupaj z ljubljansko mestno občino sodelujeta še Plavalni klub Ilirija in Športno društvo Narodni dom Ljubljana, ki sta prav tako lastnika zemljišč na tem območju – torej močno računajo na pomoč države in zasebno družbo, ki bi bila pripravljena vlagati v garažni projekt. Več na www.dnevnik.si.
Ljubljanska občina načeloma lahko odda vsako javno površino
Občina lahko da v najem vse javne površine, torej ceste in pločnike, s tem da mora biti za to upravičen razlog, zagotovljen mora biti prehod in izpolnjeni urbanistični pogoji. Lani se je območje, kjer lahko oddajajo prostor za gostinske vrtove, nekoliko povečalo, ker je občina na Ciril-Metodovem trgu uveljavila območje za pešce, štirje tamkajšnji lokali pa so zato lahko razširili svoje vrtove na nekdanje vozišče. Več na www.delo.si.
Zavod Tivoli, ki se bo v kratkem preimenoval v Javni zavod Šport Ljubljana, želi v Centru Stožice organizirati igre na srečo. Če bodo namero sredi aprila podprli tudi ljubljanski mestni svetniki, bo zavod Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo zaprosil za koncesijo, ki jo imata danes v Sloveniji le Loterija Slovenije in Športna loterija. Več na www.dnevnik.si.
Evropski denar za čistejšo Ljubljanico
Čista Ljubljanica, projekt osmih občin ob porečju Ljubljanice, je končno dobila zeleno luč. Kot so sporočili iz občinske uprave občine Logatec, ki skupaj s Komunalnim podjetjem Logatec vodi priprave za omenjeni projekt, je ministrstvo za okolje in prostor ustno že potrdilo vsebinsko ustreznost projekta, ki mu je manjkala le podpisana medobčinska pogodba o medsebojnem sodelovanju. Ta je bila podpisana minuli četrtek, sedaj mora projekt potrdili le še služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Več na eko.dnevnik.si.
Organizatorji zimske univerzijade v Mariboru znova presenečajo
Seznam »nujnih« in »neizogibnih« naložb v okviru mariborske zimske univerzijade se je od leta 2009 bistveno spremenil. Potem ko so v tem času postopoma odpadali veliki projekti, denimo skakalni center pod Pohorjem ali turistično naselje Pohorske Livade, so organizatorji pred dnevi poskrbeli za zadnje presenečenje – na »končni« seznam naložb so uvrstili tudi takšne, ki jih do zdaj še niso omenjali: Športno-kulturni center Radvanje, cevovod Drava–Pohorje ter smučarski poligon Jonatan. Več na www.delo.si.
Razvpiti Maks bo jutri doživel svojo gradbeno uverturo
Razvpito Mariborsko kulturno središče Maks, ki si ga je zamislil režiser Tomaž Pandur, mariborski davkoplačevalci pa bodo samo za najem objekta morali plačati 40 milijonov evrov, bo jutri doživel svojo gradbeno uverturo. Začeli bodo rušiti nekdanjo tekstilno tovarno, na njenem mestu pa postavili Mariborsko kulturno središče (Maks). Pred začetkom gradbenih del se postavlja vprašanje, ali je občina sploh zakonito sklenila najemno pogodbo s podjetjem, ki bo udejanjilo to sporno naložbo v kulturno infrastrukturo. Video na tej povezavi. Več na www.dnevnik.si.
Zapleti pri projektu EPK: Center Maks in nova galerija združena?
Kljub številnim pomislekom ter finančnim, organizacijskim in programskim neznankam prihodnjega kulturnega centra Maks, ki naj bi ga za 30 milijonov evrov postavili na industrijskem območju na Studencih, bodo danes začeli podirati nekdanjo predilnico in začeli gradnjo centra. Na Mestni občini Maribor in v podjetju ZIM, ki je v večinski lasti mesta in ki naj bi projekt izvedlo, podrobnosti o financiranju, arhitekturnih načrtih in programskih zasnovah ni mogoče dobiti, po nekaterih informacijah pa naj bi nastal popolnoma nov projekt, v katerem bi se združila nova moderna galerija in center Maks. Več na www.delo.si.
Dežniki na prodajni ploščadi osrednje mariborske tržnice bodo torej po vseh peripetijah, ko bodo končani dogovori o novi strehi, odstranjeni. Da njihova era v analih mesta ne bo zapisana z zlatimi črkami, pač pa kvečjemu v kakšni zbirki tragikomičnih zgodb s podnaslovom Saj ni res, pa je, je bilo jasno že kmalu po njihovi postavitvi oktobra 2008. Takoj zatem je namreč pritisnil mraz, z njim pa so se pokazale vse slabe plati nove tržnice. Več na www.vecer.com.
Od lani Veterinarska uprava RS (VURS) skupaj z mariborskimi policisti s poostrenimi nadzori preverja, ali lastniki svoje pse na javnih površinah vodijo na povodcu in ali so pasji ljubljenci cepljeni. Od dosedanjih treh tovrstnih akcij sta bili kar dve izpeljani ta mesec, pri čemer se pristojni najbolj osredotočajo na Mestni park, Betnavski gozd, vznožje Pohorja in okolico Pekrske gorce. Medtem ko nekateri lastniki psov take ukrepe sprejemajo z odobravanjem, pa se drugim zdi, da se energija usmerja v napačno smer. Več na www.vecer.com.
Prihodnost azila ostaja nedorečena
Že šest mesecev traja agonija finančno izčrpanega mariborskega zavetišča za živali; na občini obljubljajo odpis koncesije, hkrati pa azilu pošiljajo račun za 4000 evrov. Potem ko smo januarja letos poročali o finančno izčrpanem Zavetišču za živali Maribor, ki ga izčrpavajo visoki stroški vzdrževanja, še bolj pa 24 tisoč evrov težka koncesijska dajatev, ki jo mora upravitelj, Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor, plačevati mestni občini, prihodnost te ustanove še vedno ni dorečena. Več na www.vecer.com.
Štirje stolpiči neprofitnih stanovanj, ki sta jih na mariborskih Poljanah zgradila Javni medobčinski stanovanjski sklad (JMSS) Maribor in Stanovanjski sklad Republike Slovenije, štiri leta po vselitvi: od daleč nekdanja podoba, od blizu pa – mnogi nabiralniki pri vhodu so uničeni, enako domofoni, ki pa se zdijo tako ali tako nepotrebni, saj so prav vsa vhodna vrata odklenjena in je mogoče v bloke vstopiti brez ovir. Še vedno je, pravijo stanovalci, problem hišni red. Več na www.vecer.com.
Manj razkošna obnova Rotovškega trga v Mariboru
V skladu z napovedjo, »da mora kot župan poskrbeti še za osnovne šole in vrtce«, je mariborski župan Franc Kangler precej oklestil naložbo v Rotovški trg: z razkošnih 32,5 milijona evrov na dobrih 21,8 milijona, pri čemer je vložek občine 11,8 milijona, deset jih bo zagotovila država. Pogoj za državno sofinanciranje je, da mora občina do konca marca pripraviti projektno in gradbeno dokumentacijo. Več na www.delo.si.
Za ureditev gradu Turnišče ima država že dve pobudi
Država je konec lanskega leta za 1,2 milijona evrov ponudila grad Turnišče, 25,5 hektara grajskega parka, nekdanji znameniti ribnik z vodotokom Studenčnice in okoliške parcele. Samo zemljišče na robu Ptuja bi ob tej ceni stalo manj kot pet evrov za kvadratni meter, grad in vse okoliške stavbe z več kot 9000 kvadratnimi metri prostora v celotnem kompleksu pa bi država poklonila. Grad je že desetletja prazen in potreben obnove, ostrešje in streho pa je država pred leti že obnovila. »Predlagam, da v gradu Turnišče nastane Colonia Poetovia – najzanimivejša srednjeevropska predstavitev življenja Rimljanov na teh ozemljih,« je v pismu ministrici za kulturo Majdi Širca in županom petnajstih občin na ptujskem območju zapisal znani slovenski gledališki režiser Samo M. Strelec. Več na www.delo.si.
Slovenjgraški kulturni dom negotov, za terme ni investitorjev
Kulturni dom skoraj zagotovo ne bo gotov do Evropske prestolnice kulture. Mestna občina Slovenj Gradec je kljub nejasni finančni konstrukciji zaprosila za gradbeno dovoljenje za 12 milijonov evrov vreden kulturni dom, ki so ga zasnovali kot prizidek k sedanjemu. V najboljšem primeru, polovičnem državnem sofinanciranju, bi se morala občina za gradnjo zadolžiti še za šest milijonov evrov, kar je četrtina mestnega proračuna. To pa bi lahko ogrozilo morebitno občinsko naložbo v terme. Če namreč za gradnjo ne bodo našli zasebnih partnerjev, se je občina namenila sama zgraditi kopališče, za kar bi se morala prav tako zadolžiti. Več na www.delo.si.
Kranjsko športno sramoto bodo letos podrli
Pred skoraj natančno pol stoletja so s krampi, lopatami in samokolnicami mladinske delovne brigade gradile sedanji Športni center Kranj. Letos bodo glavno tribuno s slačilnicami, kopalnicami in drugimi prostori – podrli. Jutri bo mestni svet potrjeval kranjski proračun, težak 66 milijonov evrov. V njem je tudi dober milijon za začetek naložbe, ki jo mesto čaka desetletja. Gre za novo tribuno, ki pa je zdaj razširjena z manjšo dvorano, pokritim tekališčem in skupnimi prostori. V bodoče bo pod njeno streho tudi drugačna ponudba (zdravstvene storitve, gostinstvo), ki naj bi bila plod partnerstva z zasebnimi vlagatelji. Sedanji objekt ni zgrajen protipotresno in je dejansko nevaren. Več na www.dnevnik.si.
Vandali spet razdejali nedokončano grosupeljsko fontano
Predvčerajšnjim ponoči so na krožišču pred Grosupljem vandali vnovič razdejali še nedokončano kiparsko kompozicijo s fontano, ki jo je ustvaril akademski kipar Jiri Kočica s pomočjo prebivalcev Grosupljega. Kompozicija je bila postavljena že januarja letos, vendar še ni končana, saj čaka na priključek vode in na svetlobne učinke. Več na www.dnevnik.si.
Na Krasu hočejo zaščitno klavzulo
Na strokovnem posvetu o morebitni uveljavitvi zaščitne klavzule na Primorskem, ki je potekal v državnem svetu v organizaciji civilnih iniciativ Kras in Za Primorsko, je minister za pravosodje Aleš Zalar zagotovil, da zaradi dela vlade oziroma medresorske skupine noben rok ne bo zamujen. Najpozneje 1. maja mora namreč Slovenija v skladu s pristopno pogodbo EU zaprositi za dovoljenje za sprejetje zaščitnih ukrepov na področju nepremičnin. Več na www.dnevnik.si.
Inšpektorica zaustavila dela v piranskem mandraču
Inšpektorica za kulturo in medije Mateja Zupan je naročniku prenove piranskega ribiškega pristanišča (občini Piran) zaustavila dela, ker je ugotovila, da ne potekajo skladno s projektom. Inšpektorica ni ustavila tistih del, ki pogojujejo statičnost in stabilnost obale, ker je nevarno, da bi plima načela statičnost porušene obale, s tem pa bi lahko povzročili nevarnost za ljudi in bližnje stavbe. Dopustila je možnost, da dela potekajo, vendar le pod nadzorom konservatorjev zavoda za varstvo kulturne dediščine in seveda skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem. Več na www.delo.si.
Okolje in Projektiva inženiring: V mandraču je vse kot mora biti
V piranskem javnem podjetju Okolje so na tiskovni konferenci zatrdili, da potekajo dela pri prenovi piranskega mandrača v skladu z načrti. Jože Maver, predstavnik projektanta Projektive inženiring Piran in nadzornik del, je zagotovil, da dela potekajo tako, kot so bila predvidena, z materiali, ki so bili opisani v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in na podlagi katerega je bilo podano kulturnovarstveno soglasje piranske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Kljub temu je inšpektorica za kulturo in medije investitorju naročila zaustavitev del, ker ne potekajo v skladu s projektom. Več na www.delo.si.
Projektanti pojasnjujejo potek del pri obnovi mandrača
Precej razgibano je včeraj tekla tiskovna konferenca na Okolju, ko so projektant, nadzornik in pooblaščeni investitor za dela v mandraču novinarjem pojasnjevali, kako izpeljujejo obnovo. Nanizali so nekaj tehničnih podrobnosti in ovrgli očitke javnosti, češ da so se projekta lotili nestrokovno in ne v skladu z gradbenim dovoljenjem. Več na www.primorske.si
Denarja za celovito obnovo solin pa ni
V Krajinskem parku Strunjan (KPS) nadaljujejo obnovo solinskih nasipov ob rečici Roja, ki jih je leta 2008 in 2009 močno poškodovalo visoko plimovanje. Prihodnje leto naj bi prišel na vrsto še mostiček, ki ga uporabljajo solinarji za prečkanje struge. Več na www.primorske.si
Za večjo sanacijo plazov ni država opravila niti polovice dela
Od uveljavitve zakona za večjo sanacijo plazov leta 2002 država ni opravila niti polovico dela, ki bi ga glede na prvotne načrte morala do konca lanskega leta. Za sedem plazov – kar šest jih je na severnem Primorskem – bo z dopolnitvijo zakona podaljšala financiranje do leta 2017 in v naslednjih sedmih letih za sanacijo namenila še 37 milijonov evrov. Več na www.delo.si.
Javni prevoz pri naših sosedih
Ne glede na način prevoza je velika verjetnost, da bomo na cilju našega potovanja uporabili javni prevoz. Zanimivih in lepih mest, ki si jih je vredno podrobneje ogledati, je v bližini kar nekaj: Dunaj, Bratislava, Budimpešta, Zagreb in Sarajevo. Zanimivo pa je tudi primerjati javni prevoz v teh mestih z ljubljanskim. Več na www.dnevnik.si.