V Seulu v Južni Koreji je 25. marca potekal Nacionalni forum o krepitvi Unescove mreže ustvarjalnih mest. Forum sta pripravila Seulska metropolitanska vlada in Korejska nacionalna komisija za UNESCO skupaj s Seulsko fundacijo za oblikovanje.
Na forumu so se zbrali strokovnjaki s področja ustvarjalnih mest ter predstavniki južnokorejskih mest, ki so vključena oziroma se želijo vključiti v Unescovo mrežo ustvarjalnih mest (UNESCO Creative Cities Network). Čeprav se morda zdi, da Seul in Ljubljana v tem pogledu nimata veliko skupnega, pa je bil dogodek zanimiv tudi z vidika urbane politike v Ljubljani. Tako Seul kot Ljubljana sta se v primerjavi s konkurenčnimi mesti namreč razmeroma pozno zavedla izzivov in priložnosti, ki jih glede na njuno dolgo in bogato kulturno tradicijo za razvoj, privlačnost in znamčenje mesta ponuja tako imenovana kreativna industrija. Prav pozno vključevanje Seula in Ljubljane med ustvarjalna mesta je v obeh primerih tudi eden izmed razlogov, da skušata mesti zaostanek nadomestiti s pomočjo institucionalnega sodelovanja in projektnega mreženja s sorodnimi mesti. Podobno kot se Ljubljana vključuje v program razvoja in promocije potencialov kreativne industrije v srednjeevropskih mestih (Creative Cities), je bil Seul julija lanskega leta sprejet v Unescovo mrežo ustvarjalnih mest, v kateri sodeluje 28 mest iz 17 držav.
Vendar pa Seul politiko ustvarjalnega mesta uveljavlja precej bolj agresivno kot Ljubljana. Seulska metropolitanska vlada je arhitekturo skupaj z oblikovanjem prepoznala kot enega od šestih »novih razvojnih motorjev« mesta in določila območja Dongdaemun, Gangnam, Mapo in Hongdae kot središča nastajajočih grozdov kreativne industrije, ki so po vsebini primerljiva z evropskimi kulturnimi četrtmi. Gospodarske družbe s področja kreativne industrije, ki so del omenjenih grozdov, so deležne ugodnih posojil ter marketinške in izobraževalne podpore Seulske metropolitanske vlade. Samo v lanskem letu je slednja v ta namen namenila okoli 28 milijonov evrov, kar je seulski župan Oh Se-hoon neposrečeno označil za »kulturonomiko.« Instrumentalno povezovanje kulture in ekonomije lahko namreč hitro pripelje do podrejanja prve v koristi slednje.
V lanskem letu je Seul gostil Oblikovalsko prestolnico sveta (2010 World Design Capital), v okviru katere so v mestu skozi vse leto potekali številni dogodki, namenjeni predstavitvi domače arhitekture in oblikovalske industrije ter izobraževanju, povezanim z različnimi vidiki ustvarjalnosti. Kljub mednarodnem značaju pa je Seulska metropolitanska vlada dogodek izrabila predvsem za promocijo politike ustvarjalnega mesta med prebivalci Seula. Izkušnje nekaterih mest v preteklosti so namreč pokazale, da so kratkoročne koristi »kreativnosti mesta« pogosto omejene na razmeroma majhen delež gospodarskih družb. Predvsem pa je velika vlaganja v razvoj in promocijo kreativne industrije težko upravičiti z vidika izboljšanja kakovosti vsakdanjega življenja v mestu. Bolj kot gradnja spektakelskih arhitekturnih projektov, kot je na primer Dongdaemun Design Plaza (na sliki), ali povezovanje oblikovalske industrije prebivalce Seula zanimajo vlaganja v družbeno infrastrukturo in ustrezno zagotavljanje kolektivne potrošnje v mestu.
Z vidika politične podpore je zato želja po vključevanju civilnodružbenih skupin in prebivalcev v projekt ustvarjalnega mesta razumljiva. Prav slabo vključevanje javnosti v proces političnega odločanja je glede na pretekle izkušnje v Seulu glavna pomanjkljivost pri oblikovanju in uresničevanju politike ustvarjalnega mesta. Posledično je nižje od pričakovanega tudi sodelovanje prebivalcev v posameznih projektih v okviru ustvarjalnega mesta. Dodatno težavo v Seulu predstavlja nepovezanost različnih vladnih služb, ki pri tem sodelujejo. Zaradi političnih interesov je politika ustvarjalnega mesta pogosto osredotočena zgolj na kratkoročne rezultate in diskriminatorna do nekaterih družbenih skupin, kot so starejši in priseljenci.
Tako se zdi, da se Seul ne glede na kulturne in politične razlike v zvezi s politiko ustvarjalnega mesta srečuje s podobnimi vprašanji in težavami kot Ljubljana. Poleg mreženja s sorodnimi mesti ali vprašanj o načinih podpore in oblikah povezovanja kreativne industrije je tako v Seulu kot Ljubljani pomembno zlasti vprašanje, kako med prebivalci mesta pridobiti široko politično podporo za uresničevanje politike ustvarjalnega mesta. Vključevanje prebivalcev v oblikovanje takšne politike lahko postane pomembna primerjalna prednost Seula in Ljubljane pri lažjem uresničevanju politike ustvarjalnega mesta v prihodnje. Mesta, ki si za uresničevanje politike ustvarjalnega mesta ne zagotovijo podpore med prebivalci, imajo namreč pogosto težave pri vključevanju slednjih v konkretne projekte ustvarjalnega mesta.
Več o dogodku na spletni strani Seulske metropolitanske vlade.
