Na včerajšnji novinarski konferenci sta mag. Lilijana Madjar, direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, in dr. Nika Murovec, raziskovalka na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, predstavili aktivnosti v okviru evropskega projekta “Creative Cities” ter analizo ustvarjalnih dejavnosti oziroma kreativnih industrij v Sloveniji s poudarkom na Ljubljani in njeni širši regiji.
Slovenija ima dobro razvito mrežo kulturnih institucij, organizacij in društev, ki je primerljiva z večino razvitih evropskih držav. Kulturno življenje je razmeroma pisano tudi v bolj podeželskih območjih države in ni skoncentrirano le na večja mesta. Kljub policentrični organizaciji kulturnih institucij, predstavlja država najpomembnejši, kar dvotretjinski vir financiranja slovenske kulture. Javna sredstva namenjena kulturi znašajo okoli 2% celotnega BDP oziroma 204 milijone evrov v 2009, vendar pa je kulturna politika še vedno osredotočena predvsem na tradicionalne neprofitne dejavnosti. V zadnjih nekaj letih se je tema ustvarjalnosti in ustvarjalnih gospodarskih dejavnosti, za katere se je uveljavil izraz “kreativne industrije”, večkrat pojavila v domačih političnih diskusijah, a bila večkrat tudi ponovno potisnjena na stran. Čeprav je omenjena v nekaterih nacionalnih strateških dokumentih, ji še vedno niso namenjeni nobeni specifični strateški dokumenti ali podporni ukrepi. V Sloveniji ne obstaja definicija kreativnih industrij, ki bi bila splošno uveljavljena, zato je v pričujoči analizi Inštitut za ekonomska raziskovanja kreativne industrije razumel skladno z britansko definicijo kot tiste aktivnosti, ki imajo svoj izvor v individualni kreativnosti, veščinah in talentu ter imajo potencial za ustvarjanje bogastva in delovnih mest z generiranjem in eksploatacijo intelektualne lastnine (UK Department of Culture, Media and Sport, 2001).
Kljub temu, da še ni političnega okvirja, znotraj katerega bi kreativne industrije v Sloveniji lahko celovito podprli in razvijali, pa se prav v zadnjem času na tem področju kaže pomemben napredek. Konec prejšnjega leta sta bili v Nacionalni program za kulturo naknadno vključeni tudi arhitektura in oblikovanje. Že prej je v letu 2008 vlada ustanovila tudi 9. razvojno skupino za kreativne industrije, katere naloga je bila pripraviti vsebinska izhodišča za izoblikovanje državne strategije za uspešnejše uveljavljanje kreativnega sektorja (oblikovanje, arhitektura in trženjsko komuniciranje) pri ustvarjanju dodane vrednosti slovenskega gospodarstva. Glavne ugotovitve skupine so bile, da Slovenija na tem področju zaostaja, da osnovna strokovna infrastruktura sicer obstaja, vendar pa je znotraj posameznih področij slabo povezana, neprogramsko naravnano financiranje pa ne daje motivacije za povezovanje.
Predstavljena analiza Inštituta za ekonomska raziskovanja se posebej osredotoča na Ljubljano, ki slovi kot mesto kulture. V njej se vsako leto odvije več kot 10.000 kulturnih dogodkov in 10 mednarodnih festivalov. Glede na število prebivalcev, ima Ljubljana v primerjavi z drugimi evropskimi mesti nadpovprečno število muzejev (22), galerij (53), gledališč (10), umetniških in kulturnih dogodkov. Približno 5-8% proračuna Mestne občine Ljubljana je namenjenega kulturi. Največji delež tega (prek 35%) predstavlja knjižničarstvo, sledijo pa mu kulturni programi. Znaten delež proračuna je namenjen tudi kulturni dediščini, ki pa ni osrednja tema analize kreativnih industrij. V Ljubljani se s kulturnimi dejavnostmi ukvarja 47 nevladnih organizacij, ki imajo v Sloveniji zelo pomembno vlogo na področju kulture, Ljubljana financira na projektni bazi (preko javnih razpisov) pa tudi na triletni programski bazi, kar zagotavlja večjo kontinuiteto dela ter osredotočenost na vsebino. Pomembni delež kreativnih industrij je v Ljubljani financiran tudi s strani države in sicer preko Ministrstva za kulturo, Filmskega sklada, Javne agencije za knjigo ter Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Ker je Ljubljana glavno mesto, se v njej nahaja tudi večina državnih kulturnih ustanov. Ocenjeno je, da se približno 60% vseh slovenskih kulturnih dogodkov, infrastrukture in kulturnih delavcev nahaja v Ljubljani. Javni sektor ima zelo velik pomen za kreativne industrije v Sloveniji in Ljubljani.
Kreativne industrije v Sloveniji in Ljubljani močno omejuje majhnost domačega trga. Ena od specifik Slovenije je tako tudi neprofitnost založniške dejavnosti, ki je delno subvencionirana, s pomanjkanjem kritične mase pa se spopadajo tudi ostale panoge v okviru kreativnih industrij. Zaostrene razmere na trgu se v splošnem odražajo v koncentraciji trga in konkurenci, ki temelji na cenah. Primanjkuje sodelovanja kulturnega sektorja z drugimi sektorji (npr. s turizmom, izobraževanjem), problem je tudi splošno pomanjkanje kulture sodelovanja.
Analiza zasebnega sektorja je pokazala, da kreativne industrije predstavljajo pomemben del gospodarstva v Sloveniji in v Ljubljani. Podatki o številu podjetij v Ljubljani kažejo da predstavljajo 18% delež vseh podjetij, medtem ko sodeč po podatkih o številu zaposlenih, predstavljajo 12% delež. Oba deleža sta nekoliko nižja v širši regiji (16% in 11%) in precej nižja v Sloveniji kot celoti (13%, 7%).
Industrijska statistika je pokazala, da je arhitektura najpomembnejša panoga po številu podjetij, ki je skoraj dvakrat večje kot v trgovini na drobno s kulturnimi dobrinami, ki sledi. Trgovina na drobno s kulturnimi dobrinami, arhitektura ter proizvodnja programske opreme in računalniških iger, so tiste kreativne panoge, ki so v Ljubljani v proučevanih letih zaposlovale največ ljudi. Isto velja za Osrednjeslovensko regijo in Slovenijo. Število zaposlenih je v obdobju 2004-2007 naraščalo v vseh proučevanih panogah, razen v oblikovanju. Večinski delež podjetij v vseh panogah predstavljajo mikro podjetja z 0 ali 1-5 zaposlenimi. Delež podjetij z več kot 6 zaposlenimi je nekoliko opaznejši le v arhitekturi, ki ji sledita trgovina na drobno s kulturnimi dobrinami ter proizvodnja programske opreme in računalniških iger. Primerjava podatkov za leti 2001 in 2007 pokaže ogromen porast števila podjetij z 0 zaposlenimi.
Arhitektura v analizi izstopa kot ena najbolj razvitih panog z močno tradicijo, mednarodno priznanimi arhitekturnimi biroji in fakulteto ter s povpraševanjem in ponudbo skoncentriranima v Ljubljani. Poleg tega je v tej panogi ena največjih slabosti in glavnih razlogov za nekonkurenčnost na mednarodnih trgih prav razdrobljenost. Zato obstaja velika potreba po spodbujanju sodelovanja med različnimi specializiranimi akterji. Oblikovanje (predvsem industrijsko oblikovanje) ima na drugi strani velik neizkoriščen potencial kot sredstvo za prestrukturiranje širšega poslovnega sektorja. V primerjavi z razvitejšimi državami in tudi v primerjavi z ostalimi panogami v Sloveniji oblikovanju primanjkujejo nekatere osnovne oblike podpore (npr. Nacionalni center za oblikovanje, državna strategija in podporni ukrepi). Na osnovi rezultatov analize sta bili arhitektura in oblikovanje izbrani kot tisti dve panogi, na kateri se je najbolj smiselno osredotočiti pri nadaljnjih analizah in oblikovanju grozda kreativnih industrij v Ljubljanski urbani regiji.
