Slovenska lokalna samouprava je v globoki krizi
Preden je vladna koalicija Boruta Pahorja jeseni leta 2008 prevzela oblast, je v koalicijski sporazum zapisala tudi nekaj stavkov o lokalni samoupravi. Med drugim ob ocenah, da je preveč premajhnih občin, država pa preveč centralizirana, v tem sporazumu je koalicija napovedala posodobitev lokalne samouprave in da bi bilo čim več ljudi vključenih v odločanje. Napovedala je tudi uresničitev ustavnih določb o ustanovitvi pokrajin, pri čemer naj bi pri določitvi njihovega števila pa tudi njihovih pristojnosti, organiziranosti in financiranja upoštevali mnenja stroke. V dveh letih in pol je premier zamenjal že dva ministra za razvoj lokalne samouprave, državni zbor ustanovil še eno novo občino tako, da jih je zdaj 211, na vidiku pa je še ena, vsebinsko pa se, razen tega, da so iz zakona o lokalni samoupravi črtali določbe, ki so omogočale ustanovitev miniaturnih občin, ni veliko spremenilo. Več na www.dnevnik.si.
Državni zbor RS sprejel Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja
Poslanci so s 43 glasovi za in 24 proti sprejeli Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki na sistemski način rešuje razvojne težave v različnih regijah in vsebuje podobne instrumente regionalne politike, kot jih vsebuje interventni Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji za obdobje 2010-2015.
Ankaran dosegel razveljavitev dela zakona o graditvi objektov
Ustavni sodniki so v petek objavili odločbo, s katero so razveljavili dva člena zakona o graditvi objektov. Tako bodo imeli ljudje, ki bodo dokazovali pravni interes, spet pomembnejši vpliv pri izdaji gradbenih dovoljenj, ne samo v Ankaranu, temveč tudi po vsej državi. Več na www.delo.si.
Če se v Zürichu odločajo med novo cesto in progo za tramvaj, dileme ni
Na ureditev mobilnosti v prestolnici moramo začeti gledati bolj celostno, ne le projektno. “Če na enem delu mesta odpremo dodaten vozni pas in s tem zmanjšamo tamkajšnjo gnečo, lahko zaradi večjega pretoka vozil povzročimo zastoje v drugem,” je na predavanju v okviru projekta Civitas elan povedal Aljaž Plevnik iz Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. Več na eko.dnevnik.si.
Dr. Peter Fajfar: V Ljubljani le en investitor stolpnic prosil za nasvet
Za Japonce je znano, da so se zaradi lege svoje države privadili na življenje s potresi ter so pogostim premikom tal prilagodili tudi gradnjo stavb. A kot pojasnjuje dr. Peter Fajfar z ljubljanske gradbene fakultete, je tudi na Japonskem še veliko starejših objektov, ki so najmanj odporni proti tresenju tal. “Pri novih armiranobetonskih objektih pa imajo zagotovo dobro gradnjo in tudi dobre predpise, ki se jih strogo držijo,” razlaga profesor. Več na eko.dnevnik.si.
Na progi 1D v Mestni log se ni vozil skoraj nihče
Ljubljanski potniški promet (LPP) je pred kratkim ukinil progo 1D na relaciji Mestni log–Dolgi most. Kot pojasnjujejo na sedežu podjetja, so to storili zaradi nerentabilnosti, občane pa je zaskrbelo, kaj se bo zgodilo z drugimi podaljšanji in progami, uvedenimi v prejšnjem županskem mandatu. Nekateri namreč menijo, da bo mestna občina zaradi varčevanja začela opuščati nedavno uvedene proge, pri čemer je bila proga številka 1D po njihovem prepričanju zgolj prva od njih. Več na www.delo.si.
Enotna kartica za mestni in primestni javni promet
Združevanje mestnega in primestnega prevoza je po mnenju direktorja Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) Petra Horvata ključno za razvoj podjetja, pridobivanje novih potnikov, pa tudi temeljni kamen njegovega mandata, vendar poznavalci razmer o uresničitvi zastavljenih ciljev menda dvomijo. Več na www.delo.si.
Začetek obratovanja parkirišča P + R (parkiraj in se odpelji) ob Barjanski cesti, ki naj bi bil tudi pogoj za ureditev rumenih pasov na relaciji Barjanska–Slovenska–Dunajska cesta, je še daleč. Mestna občina Ljubljana (MOL) projekta ni prijavila na razpis za evropska sredstva, kot je sprva nameravala, pa tudi v proračunu, ne v letošnjem ne za prihodnje leto, denarja za ureditev parkirišča, ki bo občino stalo skoraj sedem milijonov evrov, ni. Več na www.delo.si.
Občina dviga komunalni prispevek
Na Mestni občini Ljubljana so v zadnji različici letošnjega proračuna predvideli za dva milijona evrov višje prihodke iz pobranih komunalnih prispevkov. Dvig prihodkov na 15 milijonov evrov bolj kot na ponovnem zagonu gradbeništva v prestolnici temelji na novem programu opremljanja stavbnih zemljišč, ki za večino investitorjev predvideva višji komunalni prispevek. Ta bo za enodružinske hiše glede na faktor pozidave zemljišča v povprečju višji za deset do dvajset odstotkov, za večstanovanjske stavbe bo višji za 40 do 100 odstotkov, najbolj pa bodo po novem na udaru kmetijski objekti z v povprečju kar 380 odstotkov višjim komunalnim prispevkom. Več na www.dnevnik.si.
Kako Hypo kreditira mestnega urbanista, ki mu je zemljišča spreminjal v zazidljiva
Hypo Alpe Adria Bank Slovenija je tik pred izbruhom svetovne finančne krize julija 2008 odobrila 70 milijonov evrov posojila družbi Tridana za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Situla ob Vilharjevi cesti. V njej ima solastniški delež tudi podjetje Architron. To je v lasti Igorja Jurančiča, nekdanjega načelnika oddelka Mestne občine Ljubljana (MOL) za urbanizem, ki je bil v preteklem desetletju tako ali drugače povezan s Hypom. Več na www.dnevnik.si.
Za Špico med gostinci ni zanimanja
Že drugi javni razpis, s katerim želi Mestna občina Ljubljana oddati v najem gostinski paviljon in ploščad na Špici, ni obrodil sadov. Občina želi oddati Špico najemniku, ki bo imel poleg gostinske žilice tudi kulturno in bo sam, na svoje stroške, dokončal še tam predvideni paviljon, in to v skladu z arhitekturnimi pogoji izbranega projekta projektne hiše Arhe. Zdaj namreč na Špici stoji le kovinsko ogrodje paviljona na komunalno urejeni ploščadi. Več na www.dnevnik.si.
Za Parižane poceni avti, za Ljubljančane pregrešno dragi bicikli
Znani italijanski oblikovalec Pininfarina bo za Pariz izdelal štiri tisoč električnih avtomobilov, ki jih bodo v francoski prestolnici ponujali v cenovno ugoden najem. Pogodba je vredna 14 milijonov evrov in se izteče leta 2013. V Delu pa smo te dni poročali, da bo v Ljubljani kmalu zaživel projekt Mestno kolo. Mestna občina bo v javno-zasebnem partnerstvu z Europlakatom predvidoma uredila trideset lokacij za izposojo kakšnih tristo koles. Na MOL začetek delovanja sistema napovedujejo za letošnje prvo polletje. Za uresničitev tega cilja bodo morali pogodbo podpisati v kratkem. Kot kaže, bo sklenjena za petnajst let – v proračunu je namreč javno-zasebno partnerstvo predvideno do leta 2026, vrednost projekta pa ocenjena na skoraj 16 milijonov evrov. Zdaj smo pa tam: če primerjamo številke, ugotovimo, da bo uvedba rent-a-električnih avtomobilov v Parizu stala približno dva milijona manj kot uvedba mestnih koles v Ljubljani. Več na www.delo.si.
Arhitekta Milan Kovač in Peter Kerševan sta bila močno presenečena, ko sta prebrala, da namerava Mestna občina Ljubljana (MOL) izvesti projekt Arheološki park Emona – Emonska promenada, o čemer smo poročali v Delu. Glede na to, kar je o projektu javno znanega (s pojasnili so bili precej skopi tudi na MOL), gre namreč za kopijo zamisli, ki sta jo pred več kot letom dni predstavila županu Jankoviću. Več na www.delo.si.
Občina bi prodala galerijo in plinovode
V letu pred evropsko prestolnico kulture je Mestna občina Maribor pripravila razvojno naravnani proračun. Načrtuje namreč, da bodo odhodki za več kot tretjino večji od lanskih, prihodki v višini 151,8 milijona evrov pa naj bi tiste iz leta 2010 prekašali kar za 58 odstotkov. Več na www.dnevnik.si.
“Premalo spodbud, da bi več kolesarili”
Mariborske kolesarske poti vprašani ocenjujejo za slabo urejene, želeli bi, da bi bile med seboj bolj povezane. Na uradu za promet mariborske mestne občine trdijo, da vsako leto v prenovo kolesarskih stez vlagajo več sredstev, a tega uporabniki tega pri vsakodnevnem kolesarjenju ne zaznajo. V Mariborski kolesarski mreži ugotavljajo, da bo treba za varno in bolj množično kolesarjenju v mestu še marsikaj postoriti. O tem pričajo tudi podatki policistov, ki ugotavljajo, da je vse več poškodovanih kolesarjev. Kako pa varnost na kolesarskih stezah ocenjujejo Mariborčani, ki kolesarijo, smo spraševali na mestnih ulicah. Več na www.vecer.com.
Posvet o kolesarskem prometu dobro obiskan
9. marca 2011 je v dvorani Rudolfa Maistra na Mestni občini Maribor potekal posvet Maribor: Pogled s kolesa, ki ga je v sodelovanju z Varnostnim sosvetom Mestne občine Maribor in Mariborsko kolesarsko mrežo pripravil programski sklop Evropske prestolnice kulture – Urbane brazde. Na njem so trenutno stanje in prizadevanja za prihodnost predstavili številni akterji, ki se na območju Maribora redno ukvarjajo s problematiko kolesarskega prometa. Več na mkm.kolesarji.org.
Niti ena investicija EPK ne bo končana letos
Rekordno visok je predlog proračuna Mestne občine Maribor (MOM) za leto 2011, ki ga bodo v prvem branju danes popoldan obravnavali mariborski svetniki. Vreden je kar 151,9 milijona evrov, kar je za 58 odstotkov več, kot je bilo realizirano v letu 2010. Načrtovani odhodki so še višji in znašajo 154,4 milijona evrov, kar pomeni, da je predviden primanjkljaj v vrednosti 2,5 milijona evrov.A bolj kot to v javnosti že razburjajo nekateri načrti župana Franca Kanglerja, kajti 477 strani dolga “občinska biblija” prinaša trenutek resnice za številne načrtovane projekte. Več na www.vecer.com.
Dravograjska občina v postopku naročanja hidrološke študije
V Dravogradu bi želeli občani graditi na 388 novih mestih, toliko pobud ljudi za nova stavbna zemljišča je namreč obravnavalo podjetje Urbi. Sodelavci tega podjetja so svetnikom nedavno predstavili prostorski načrt občine v pripravi. V prvi fazi bodo obravnavali 288 pobud občanov, nato še dodatne. Kot so povedali, so jih doslej ovrednotili in jih je možno brez nadaljnjega upoštevati. Nekaj je še neovrednotenih, pa tudi takšnih, ki jih ne morejo upoštevati – torej na najboljših kmetijskih zemljiščih. Več na www.vecer.com.
Starosti prijazna mesta in občine
Če bo občinski svet potrdil projekt, se bo tudi občina Ravne na Koroškem vključila v globalno mrežo starosti prijaznih lokalnih skupnosti. “Stari ljudje živijo vedno dlje in vse več jih je,” je o procesu, ki je zajel ves svet, dejal doc. dr. Božidar Voljč z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, ko je na Ravnah na Koroškem predstavljal morebitni projekt Starosti prijazne Ravne. Več na www.vecer.com.
V Krškem prvih 21 oskrbovanih stanovanj v Posavju
“Ta dan sva dolgo čakala in se ga resnično veseliva. Ker zaradi bolezenskih težav več ne zmoreva tako kot včasih skrbeti za hišo in ohišnico v Okroglicah, bova tukaj našla potrebni mir in zadovoljstvo, pa čeprav na samo 51 kvadratnih metrih,” sta bila ob predaji ključev novih oskrbovanih stanovanj v Krškem zadovoljna starejša zakonca Ivana Povhe Romih in Franc Romih. Več na www.dnevnik.si.
Poljanske terme že letos vsaj za čofotanje
V dolini Kopačnice nad Hotavljami v Poljanski dolini pri kmetiji Topličar izvira termalni vrelec. Zdravilno vodo omenja že loški urbar iz 17. stoletja, v vodi pa so se pred dvestotimi leti zdravili idrijski rudarji, ki so bolehali za kožnimi boleznimi, saj ima voda precej žveplene soli. Konec 19. stoletja so se o termalnem vrelcu razpisale Kmetijske in rokodelske novice, nato pa so bile “poljanske terme” kar malo pozabljene. Več na www.dnevnik.si.
Mestni svetniki tudi na tokratni seji niso sprejeli obvezne razlage odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, ki med drugim določajo tudi pogoje za gradnjo na Bellevueju. Točko so umaknili z dnevnega reda. Kot je dejal župan Matjaž Zanoškar, so se tako dogovorili na političnem kolegiju, saj bi radi pred sprejetjem obvezne razlage v mestnem svetu opravili razpravo še v strokovnih krogih, skupaj z vsemi načrtovalci v mestni občini in strokovnimi službami. Več na www.delo.si.
“Oblečeni” bloki porabijo manj energije
Postojnska občina bo s proračunskim denarjem sofinancirala toplotno zaščito blokov, obnovo že obstoječih izolacij na fasadah ter zamenjavo streh, ki so pokrite z azbestno kritino. Za vse našteto bodo namenili 80.000 evrov, denar pa je namenjen blokom na območju Kremnce I in Kremnce II ter v Kidričevem naselju. Več na www.primorske.si.
Na razkopanem Muzejskem trgu v Kopru se še vedno ne dogaja nič
Na razkopanem Muzejskem trgu v Kopru se še vedno ne dogaja nič in vse kaže, da bo neurejena podoba tega mestnega predela še naprej bodla v oči. Kamnita vodna cisterna ostaja jabolko spora med piransko enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) in kulturnim ministrstvom. Projekti o gradnji garažne hiše in poslovno-stanovanjskem objektu, ki jih je pred leti velikopotezno oznanila Kranjska investicijska družba (KID), pa so za zdaj obtičali v predalih. Več na www.primorske.si.
Tudi v Šempetru naj bi znižali nadomestila za nepozidana zemljišča
Potem ko so v Mestni občini Nova Gorica znižali nadomestilo za nezazidana stavbna zemljišča, naj bi se za podobno potezo odločili tudi v občini Šempeter-Vrtojba. Ugotavljajo namreč, da čedalje višji zneski obremenjujejo občane, pravega učinka – povečanja prometa z zemljišči in novih gradenj – pa ni. Več na www.primorske.si.
Stanovanj v Idriji primanjkuje, obstoječa so dotrajana in energetsko potratna
Zadnji idrijski stanovanjski stolpič s šestimi neprofitnimi stanovanji je star pet let, gradnje novih pa ne gre pričakovati. Občina za to nima denarja, medtem pa se zlasti mladi vse pogosteje odločajo za nakupe stanovanj v sosednjih občinah. Ne le pomanjkanje novih, velik problem je tudi dotrajanost obstoječih stanovanj. Več na www.primorske.si.
“Preprečili bomo trajno uničenje zadnjega koščka obale”
“Ustavno sodišče je sprejelo odločbo, s katero je omogočilo, da bomo lahko izkazali pravni interes in preprečili nesmiselno pozidavo obalnega pasu,” je prepričan Gregor Strmčnik iz Pobude za ustanovitev Občine Ankaran. Več na www.primorske.si.
Lahko bi bila drugačna, lahko pa je tudi ne bi bilo
“Z današnjim dnem začenja vila Bianca novo življenje!” je včeraj opoldne naznanil Srečko Meh, zdaj velenjski podžupan, ki si je dolga leta prizadeval za ureditev tega meščanskega bisera. “Obnovljena vila Bianca bo namenjena različnim dejavnostim, predvsem pa bo to kulturni objekt,” je na včerajšnjem pogovoru z novinarji ob uradni otvoritvi vile dejal velenjski podžupan Srečko Meh. Zdaj je ta vila res zaživela: nekaj časa v njej že deluje Turističnoinformacijski center, projektna pisarna Evropske prestolnice kulture 2012 in tudi Prodajna galerija Javnega zavoda Galerija Velenje. Prav sinoči so na ogled postavili dela mladih akademskih slikarjev. Več na www.vecer.com.
Parkirna hiša spet brez podpore
Murskosoboški mestni svetniki so na seji v torek ponovno obravnavali projekt izgradnje poslovno-parkirne hiše v Kocljevi ulici v Murski Soboti, zaradi katerega bi morali dati soglasje k zadolžitvi investitorja, to je javno-zasebna družba Sobota – Center, v višini 3,2 milijona evrov, vendar so projekt, tako kot na prejšnji seji, ponovno zavrnili (projekt je podprlo enajst svetnikov, dvanajst jih je glasovalo proti). Svetniki so v razpravi tudi tokrat poudarili, da zamisli o gradnji poslovno-parkirne hiše ne nasprotujejo, vendar niso dobili zadovoljivih odgovorov na vprašanja o podrobnostih projekta, ki so jih postavili že, ko so projekt obravnavali prvič. Objekt bo močno posegel v režim parkiranja v mestu, zato je treba proučiti vse možne posledice, so izpostavili mestni svetniki. Več na www.vecer.com.