V Sloveniji 69 odstotkov ljudi živi v samostojnih hišah
Med državami članicami EU ima Slovenija največji delež prebivalcev, ki živijo v samostojnih hišah – 69 odstotkov, v raziskavi ugotavlja Eurostat. Na ravni Unije sicer 42 odstotkov ljudi živi v stanovanjih, 34 odstotkov v samostojnih hišah, 23 odstotkov pa v vrstnih hišah. Več na www.dnevnik.si.
Odločno proti prepovedi gradnje v lastni režiji
Napovedana sprememba zakona o graditvi objektov, po kateri ne bi bilo več dovoljeno graditi v lastni režiji, je dvignila precej prahu. S predlagano spremembo zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki naj bi po novem prepovedala gradnjo v lastni režiji, se ne strinjajo niti na Inženirski zbornici Slovenije (IZS). Več na www.delo.si.
“Težave z mestnimi jedri imamo vsi”
Tri mestne občine bodo z mestnim marketingom poskusile oživiti mestna jedra. Mestne občine Ljubljana, Koper in Celje bodo prvi kraji v Slovenji z lastnim mestnim marketingom, s katerim bodo upravljali mestna središča in jih ponovno oživeli. Z včerajšnjim podpisom pogodb so namreč začeli uradno izvajati nacionalni pilotni projekt vzpostavitve mestnega marketinga. Pri vzpostavljanju marketinga jim bo pomagalo avstrijsko podjetje CIMA, ki bo izvajalec projekta. Več na www.dnevnik.si.
Kolo je v glavnem mestu še vedno »drugorazredno«
Poročilo Ljubljanske kolesarske zveze kaže na drugorazrednost kolesarjev v ljubljanskem cestnem prometu in zaostajanjem slovenskega glavnega mesta za sodobnimi evropskimi rešitvami. Problem so predvsem prekinjene kolesarske steze in majhna pretočnost. Med rešitvami avtorji predlogov poleg gradnje novih kolesarskih stez navajajo uvedbo kolesarjenja na rumenih pasovih, zoženje prometnih površin, namenjenih avtomobilom, pa tudi drugačen potek dosedanjih kolesarskih stez. Te so velikokrat zasnovane tako, da mora kolesar narediti velik ovinek, pri čemer se med drugim umakne iz vidnega polja avtomobilista, obenem pa je kolesar tisti, ki mora »vijugati«. Več na www.delo.si.
ZaMestoPoDveh predstavlja najnovejši film “Načrtovanje mesta po meri človeka” v lastni produkcije ZaMestoPoDveh. Zakaj vedno znova rad zahajaš v določene predele mesta? Kaj naredi živo mesto? V filmu so razloženi osnovni principi, ki zagotavljajo živo, prijetno in zdravo mesto. Več na www.facebook.com.
Ključavnice bodo pustili, steklena tla popravili
Na mestni občini so se odločili, da ključavnic, ki jih zaljubljenci zaklepajo na Mesarski most, za zdaj ne bodo odstranjevali. “Ključavnice so simpatičen odraz čustev zaljubljencev, vendar če bodo pari zastavljeni trend tako tudi nadaljevali, bi lahko bilo teh kmalu preveč in takrat jih bomo morali začeti odstranjevati,” pravijo na občinskem oddelku za kulturo. Skupaj s projektantom so na občini pred časom našli tudi rešitev za spolzka steklena tla, na katerih naj bi izboljšali protizdrsno zaščito, tako da pozimi ne bi bilo treba več zapirati tega dela Mesarskega mostu. Več na www.dnevnik.si.
Cilj Ljubljanskega gradu: milijon obiskovalcev na leto
“Grad je postal velik in zato potrebuje novo organizacijsko strukturo in upravitelja,” je na včerajšnji predstavitvi novega javnega zavoda Ljubljanski grad povedal direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek, ki je zadnjih 10 let upravljal grad. Načelnik mestnega Oddelka za kulturo Uroš Grilc je dodatno pojasnil, da so se za ustanovitev novega zavoda, ki bo prostorsko in vsebinsko zaobjemal vse dogajanje na ljubljanskem gradu, na mestni občini odločili iz več razlogov, med drugim zaradi novi obnovljenih prostorov v gradu, nove gostilne in kavarne, stalne muzejske zbirke in dejstva, da se na gradu v enem letu odvije tudi po 500 dogodkov. Več na www.dnevnik.si.
Kvarita se programska in strojna oprema prikazovalnikov
Prikazovalniki prihodov mestnih avtobusov, ki so jih meščani sprva sprejemali z mešanimi občutki, saj je marsikdo menil, da bi lahko mestni javni prevoz izboljševali kako drugače kot z digitalnimi novotarijami, so postali sestavni del ponudbe mestnega potniškega prometa v glavnem mestu. Verjetno tudi zato, ker so se nanje navadili, nekatere zanima, koliko se te nove naprave kvarijo. Kot opozarjajo nekateri nezadovoljni potniki, se precej rado zgodi, da je na prikazovalniku obvestilo, da podatki trenutno niso na voljo, ali pa ta sploh ne deluje. Več na www.delo.si.
Slabi obeti za neprofitna stanovanja v Ljubljani
Občinski stanovanjski sklad po nakupu stanovanj v Celovških dvorih in gradnji soseske Polje II v prihodnje s skromnejšimi načrti. Napovedi direktorice Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana Jožke Hegler, da bodo morali naložbe v gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj prilagoditi omejenim financam, se uresničujejo. Več na www.dnevnik.si.
Predstavitev publikacij o mestnih četrteh
V okviru evropskega projekta City Network Graz – Maribor je Mestna občina Maribor omogočila izdajo prvih štirih publikacij o mestnih četrteh Pobrežje, Studenci, Radvanje in Koroška vrata. Knjižice je uredila Senka Dreu in so rezultat zbranega gradiva zgodovinarja Saša Radovanoviča ter učencev in mentorjev tamkajšnjih osnovnih šol. Ti so preučili preteklost okolja, v katerem bivajo, s tem pa dali projektu posebno vrednost. Več na www.vecer.com.
Parkirna nedisciplina se vrača
Medtem ko so imetniki dovolilnic plačali parkiranje za dve leti vnaprej, se veliko ostalih voznikov plačilu izogiba, zanašajoč se na nedelujoče parkomate. Stanovalci Lenta ugotavljajo, da je bilo ob uvedbi parkirnega režima stanje skoraj idilično, parkirnega prostora je bilo dovolj, a kmalu so drugi vozniki ugotovili, da se da tukaj parkirati tudi brez plačila parkirnine. Več na www.vecer.com.
Angleži prvi v Sloveniji, Italijani na Krasu
Za nepremičnine v Sloveniji se vse bolj zanimajo Rusi, kupci pa prihajajo tudi iz ZDA, Kanade, Egipta, Kostarike, Venezuele in Izraela. Civilni iniciativi Kras in Za Primorsko sta doslej zbrali že več kot 6000 podpisov pod peticijo, s katero od slovenske vlade zahtevajo, da pred letošnjim prvim majem pri evropski komisiji začne postopek za sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi s trgom nepremičnin na našem ozemlju. Problematika nepremičninskega trga še posebno izstopa na obmejnem kraškem območju, kjer so cene zemljišč predvsem zaradi povpraševanja italijanskih kupcev v zadnjih letih narasle več kot desetkrat. Več na www.dnevnik.si.
Zaščitna klavzula za omejitev prodaje nepremičnin tujcem: Vozel na Krasu naj razvozla vlada
Država bo morala evropski komisiji dokazati, da gre za resne težave na nepremičninskem trgu, ki bi utegnile trajati dalj časa, oziroma težave, ki resno poslabšujejo gospodarske zadeve. »Za zdaj lahko povemo le, da je načelno smiselno razmišljati o omejitvenih ukrepih samo tam, kjer je nujno, in v okvirih, kot je nujno, sicer pa je smiselno razmišljati o različnih spodbudah,« pravijo na pravosodnem ministrstvu. Več na www.delo.si.
Razvnete strasti zaradi prodaje nepremičnin tujcem
»Glavna naloga delovne skupine je proučiti razmere na Krasu in primerljivih območjih ter ugotoviti, ali so možnosti za uvedbo zaščitnih ukrepov, kot jih predpostavlja 37. člen akta o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji,« pravijo na pravosodnem ministrstvu in opozarjajo, da bo treba upoštevati zakonodajo, ki zagotavlja nediskriminatornost trga znotraj EU. Nekoliko drugače kot na sežanskem Krasu razmišljajo prebivalci, predvsem pa nepremičninarji v slovenski Istri. Najprej je drugačna narodnostna sestava prebivalstva, ki je v slovenski Istri izrazito multikulturna, območje je tudi uradno dvojezično in v Kopru ali Piranu je včasih težko ločiti, kdo je Italijan pripadnik avtohtone manjšine, kdo je Italijan, ki je prišel z Reke, in kdo Italijan iz Trsta ali Milana. Več na www.delo.si.
Brežiška občina je v ponedeljek prekosila samo sebe in podala negativno mnenje na pripravljeni osnutek prostorskega načrta. Med več kot 30 pripombami je na šibko 17. mesto uvrstila tudi rekreacijske površine v Vrbini. Brežiški župan Ivan Molan v Ljubljano sporoča, naj njega in njegovo uslužno novo koalicijo končno nekdo začne jemati resno. Svetniki z desetletji izkušenj se sprašujejo, zakaj so na predstavitvi načrta veliko poslušali o pridobitvah Krškega in nič o Brežicah. Spalno naselje je izraz, ki se v primerjavi s prvim sosedom vse pogosteje uporablja za Brežice. Pa Krško urbanistično gledano – na levem bregu bodo namesto Lenta umestili obvoznico – še zdaleč ni popoln zgled. Si Brežice sploh želijo urbanosti in razvoja? Več na www.delo.si.
Krožišče ob nebotičniku v nasprotju z mnenji arhitekturne stroke
Polemike o krožišču ob nebotičniku v Novi Gorici se nanašajo v glavnem na tehnično izvedbo in sporne prehode za pešce in kolesarje v njegovem kompleksu. Še večji pa je problem arhitekturne ureditve, ki je ob gradnji sploh niso upoštevali, pravijo strokovnjaki s tega področja. Semaforizirano križišče ob nebotičniku so preuredili v začasno krožišče s plastičnimi cestnimi ovirami, ki so med meščani že takrat vzbudile veliko kritik. Osnovni namen je bil, kot so nam zagotovili v občinskih strokovnih službah, preučiti, kako bi v praksi delovala izvedba arhitekturne zasnove magistrale, ki naj bi jo še s krožiščem z Jelinčičevo ulico in z zelenim pasom po sredini Kidričeve ulice z omejitvijo avtomobilskega prometa dolgoročno namenili predvsem pešcem in sprehajalcem. Več na www.primorske.si.
Mandrač je za kratek čas postal zrcalo mesta
Niti najstarejši Pirančani ne pomnijo, da bi bil notranji piranski mandrač (manjše pristanišče) brez enega samega čolnička, kot je zdaj. Tega se niti ne morejo spomniti, kajti zadnje večje posege v piransko pristanišče so opravili v letih 1893 in 1894, v tridesetih letih prejšnjega stoletja so samo poglabljali zunanji, večji bazen pristanišča. Kolikor je znano zgodovinarki Nadji Terčon iz Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran, pristanišča tedaj niso tako izpraznili, kot so ga tokrat. Zato se Pirančanom in turistom ponuja pravzaprav edinstven pogled na stari Piran. Več na www.delo.si.
Dno bodo čistili po obnovi obalnega zidu
Piranski župan Peter Bossman si je ogledal gradbišče, kjer poteka obnova ribiškega pristanišča. S potekom del sta ga seznanila nadzornik Jože Maver in Ivo Bakič iz Okolja, ki vodi inženiring. Doslej so opravili temeljenje (pilotiranje) obalnega zidu s približno 60 piloti, manjkata le še dva stranska, ki pa ju s plovila niso mogli namestiti. Glede na sestavo tal so se tudi nekateri piloti razlikovali od projektnih. Ker so kamnite strukture v obstoječem zidu v slabšem stanju, kot so predvidevali, bodo spremenili tudi tehnologijo gradnje novega obalnega zidu, seveda v skladu s smernicami spomeniške službe. Tako naj bi zid do nivoja morske vode betonirali, nad morsko gladino pa bo oblečen v kamnito oblogo. Več na www.primorske.si.
Dansko vrhovno sodišče je razsodilo, da »svobodno mesto« Christiania v Københavnu, kjer so se dolgo zbirali hipiji in umetniki, pripada državi. To pomeni, da ga skvoterji ne morejo več neomejeno uporabljati. »Pravice do uporabe, ki jih je država podelila Christianii, niso neomejene,« je sporočilo sodišče, s tem pa dokončno potrdilo sodbo pritožbenega sodišča iz leta 2009. Več na www.delo.si.