Preveč cest za premalo milijonov
Načrtov za gradnjo novih cest je veliko: od štiripasovne Nemške ceste, prestavljene Dunajske ceste na Ježici, mestnih vpadnic, pa vse do predorov pod Rožnikom in Golovcem, vendar bo v prihodnjih letih denarja bolj kot ne le za že začete projekte. Mestna občina Ljubljana bo v letošnjem letu za ceste namenila 52,5 milijona evrov, kar je 18 milijonov manj kot lani, vendar še vedno precej več kot prejšnja leta. Več na www.dnevnik.si.
Trasa obvoznice Škofljica bo šla čez Barje
Potem ko so župani občin ob razvojni osi 3a prejšnji teden zagrozili z zapiranjem vseh cest proti Dolenjski, če vlada ne bo takoj zavihala rokavov glede gradnje obvoznice Škofljica, so grožnje očitno že obrodile prve sadove. Na včerajšnjem sestanku z ministroma za promet ter okolje in prostor, Patrickom Vlačičem in Rokom Žarnićem, so se namreč župani dogovorili, da bo nemudoma stekel postopek za umestitev škofeljske obvoznice v državni prostorski načrt (DPN), ki naj bi bil končan septembra prihodnje leto. Več na www.dnevnik.si.
Do elitnega turizma po uničeni in nevarni cesti
Dve desetletji se Martuljčani borijo za boljšo cesto s pločnikom, državi pa vedno zmanjka denarja. Kranjska Gora naj bi bila poleg Bleda in Obale najbolj elitni turistični center države, ki pa že desetletje in več dopušča, da se do tja turist lahko pripelje le po ozki, luknjičasti cesti brez pločnika in zgolj z enim samim prehodom za pešce. Več na www.dnevnik.si.
In memoriam: Vido Vavken 1932-2010
Strokovno delo arhitekta in urbanista Vida Vavkna je bilo pretežno vezano na urbanistično načrtovanje mesta Ljubljane v okviru Ljubljanskega urbanističnega zavoda. Z njegovim odhodom so se vrste snovalcev prvega generalnega plana Ljubljane še bolj razredčile. Januarja 1966 je bil Generalni urbanistični plan Ljubljane (GUP) potrjen oziroma formalno sprejet in s tem je bil postavljen tudi temeljni kamen prostorskega razvoja Ljubljane za drugo polovico 20. stoletja. GUP Ljubljane je postal vzorčni primer, ki so ga uporabili pri načrtovanju mnogih drugih jugoslovanskih mest. Več na www.dnevnik.si.
Od odločbe do rušenja mine več let
Bralec nas je opozoril, da je njegov sosed v trostanovanjski stavbi na ostrešju nelegalno zgradil tri frčade. Gradnjo na Partizanski cesti v Mostah si je leta 2004 ogledal tudi gradbeni inšpektor, ki je ugotovil, da gre za nelegalno gradnjo. Lastniku je z odločbo inšpektorata naložil, naj nemudoma ustavi gradnjo frčad in naj jih v roku šestih mesecev odstrani. “Zakaj inšpektorat ne ukrepa in že več let sam ne odstrani nelegalne gradnje?” se sprašuje naš bralec. Ob tem je prepričan, da njegov sosed zavlačuje odstranitev frčad, da bi postopek po določenem času zastaral in bi frčade lahko ostale. A to ne drži, so nam pojasnili na inšpektoratu za okolje in prostor, saj inšpekcijski postopek nikoli ne zastara. Več na www.dnevnik.si.
Študentje arhitekture bi olepšali ljubljanska nabrežja
Ljubljana – V zimskem semestru so študentje ljubljanske fakultete za arhitekturo pod mentorstvom profesorja Marjana Ocvirka sodelovali pri arhitekturnem projektu za nadgradnjo določenih objektov in lokacij na obrežju Ljubljanice v starem mestnem jedru. Več na www.dnevnik.si.
Nejevolja zaradi občinskih pristojbin
Na minuli seji mestnega sveta sprejeti odlok o oglaševanju je sprožil precej slabe volje med malimi oglaševalskimi podjetji v Ljubljani (njihovih imen ne razkrivamo, ker se bojijo, da bi z odkritjem identitete njihov posel utrpel dodatno škodo). Oglaševalci so namreč opozorili, da je odlok do njih diskriminacijski, saj predvideva občinsko pristojbino za oglaševanje tudi na površinah, ki niso v lasti Mestne občine Ljubljana. Več na www.dnevnik.si.
Ulični gledališčniki navdušili sobotne sprehajalce v središču Ljubljane
Ob sobotah dopoldne se središče Ljubljane po navadi prelevi v zbirališče ljubiteljev svežega sadja in zelenjave s tržnice, nemalo ljudi pa se zato tjakaj odpravi na sprehod v upanju, da bodo naleteli na znance, s katerimi bodo poklepetali ob kavi v bližnjem bifeju. No, to soboto so se lahko mimoidoči pomudili tudi ob predstavah Malega oglednega festivala uličnega gledališča (MOFUG), ki so se – z nekajurnim popoldanskim odmorom – vrstile ves dan. Več na www.dnevnik.si.
Dunajski okoljski redarji veliko uspešnejši od ljubljanskih
Lani so mestni inšpektorji v Ljubljani izdali največ glob za objekte in naprave, ki brez dovoljenja stojijo na javnih mestnih površinah, ali pa tistim, ki za uporabo javnih površin mestu ne plačujejo takse. Takšni objekti so denimo prodajni avtomati, kioski za prodajo časopisov, gradbeni odri ali gradbišča, neprometni znaki in usmerjevalne table. Mestni inšpektorji so za to lani izdali 33 glob v skupnem znesku 31.000 evrov. Več na www.dnevnik.si.
Pregled nad uporabo urbane tudi za imetnike rumene kartice
Pregled nad uporabo urbane tudi za imetnike rumene kartice Potem ko so nakupe, vrednost nakupov in stanje na kartici urbana lahko prek spleta preverjali imetniki imenskih oziroma zelenih kartic urbana, to zdaj lahko počnejo tudi imetniki rumenih kartic urbana. Več na www.dnevnik.si.
Hišnika ven, stanovanje pa za fasado
Rešitev problema hišniških stanovanj sta neprofitna najemnina ali nadomestno stanovanje, meni vodja odbora hišnikov. Zaradi luknjastega zakona o privatizaciji stanovanj po letu 1991 v prestolnici živi še okoli 80 hišnikov, ki bodo morda na stara leta ostali brez strehe nad glavo. Med njimi je tudi Boris Novak, upokojen hišnik v eni izmed stolpnic ob Celovški cesti, kjer je tudi opravljal svojo službo. Več na www.dnevnik.si.
Odpadke bodo ločevali v Logatcu, a kje?
Dogovor županov o centru za ravnanje z odpadki ogroža logaška opozicija, ki nasprotuje lokaciji ob avtocesti. Projekt Centra za ravnanje z odpadki (CERO-NIK) v logaški občini, kjer bodo ekološko ločevali odpadke več kot 160.000 ljudi, je pred tremi tedni dobil zeleno luč. A dogovor županov 17 občin Notranjske, Istre in Krasa bi lahko ustavila opozicija v logaški občini, saj nasprotuje gradnji centra na zemljišču ob avtocesti. Več na www.dnevnik.si.
Mestni menedžerji za razvoj koprskega središča
Koprski trgovci bi lahko že letos ustanovili stanovsko združenje, ki bi skrbelo za ohranitev in razvoj mestnega središča. Slavko Mezek iz koprskega Regionalnega razvojnega centra (RRC) si želi, da bi to bila močna organizacija, trgovce pa naj bi v usklajeno celoto povezoval usposobljen upravitelj mestnega središča. Na začetku bi takšno združenje pri življenju ohranjala tudi občinska denarna pomoč, v prihodnje pa bi se lahko “preživljali” s članarino. Več na www.primorske.si.
Bodo ohranili predelsko trdnjavo?
Tri trdnjave na poti iz Bovca in prek nekdanjega mejnega prehoda Predel ponujajo možnosti za obogatitev zgodovinskega turizma na Bovškem. Kluže so v minulih letih obnovili in uredili v turistično in kulturno atraktiven objekt, ki zlasti poleti živi z mnogimi prireditvami. Še kar dobro ohranjena predelska trdnjava na naši strani in razpadajoča trdnjava na italijanski strani meje, ki sta tako kot Kluže dediščina Napoleonovih bitk v teh krajih, pa sta zapuščeni. Več na www.primorske.si.
Izolski župan zagotavlja, da se o novih spalnih in apartmajskih naseljih ne pogovarja
Izolski župan Igor Kolenc bo imel kmalu za sabo prvih sto dni županovanja. Upoštevaje, da je nekatere poteze v občinski upravi že povlekel in jih javnosti še ni predstavil ter da je v Izoli v zadnjem času veliko govora o finančnih težavah, smo se pred dnevi odločili za pogovor z njim. Več na www.primorske.si.
Vlada ne odgovarja na pozive civilne iniciative
Civilni iniciativi Za Primorsko in Kras sta ob zadnjih grobih posegih nenačrtne pozidave Krasa in prodaje kraških nepremičnin pozvali vlado in poslanske skupine h takojšnemu ukrepanju za uveljavitev zaščitne klavzule. Več na www.dnevnik.si.
Z avtobusom brezplačno do žičnice
Z avtobusom brezplačno do žičnice Pilotni projekt integracije mariborskega mestnega avtobusnega prometa z žičniškim prometom na Mariborskem Pohorju, ki so ga poskusno izvedli januarja, je pokazal dobre rezultate. Več na www.dnevnik.si.
Mariborčani, ki so se v zadnjih dneh sprehodili po Grajskem trgu in mimo nekdanjega kina Partizan, so lahko opazili, da se v poslopju nekaj dogaja. Delavci namreč že več dni pridno praznijo prostore, s sten pa so tudi že odstranili omet. Prazna zgradba in oguljeni zidovi kažejo, da bi se v nekdanji priljubljeni, zdaj pa že dolga leta zapuščeni družabni prostor morda ponovno lahko vrnilo življenje, tako kot se je v bližnji kino Udarnik… Več na www.vecer.si.
Eden izmed programskih sklopov projekta Evropske prestolnice kulture (EPK), ki naj bi poskrbel za večjo prepletenost kulture in vsakdanjega življenja Mariborčanov, je tudi projekt Ključi mesta. Njegovo osnovno poslanstvo je, da območje znotraj srednjeveškega obzidja Maribora poleg vsebinskih, arhitekturnih in programskih rešitev, ki jih bodo pripravili producenti programa EPK, zaživi tudi s predlogi prebivalcev tega dela mesta … Več na www.vecer.si.