V okviru 18. dunajskega arhitekturnega kongresa je med 19. in 21. novembrom 2012 potekala tudi konferenca namenjena javnemu prostoru z naslovom “Platz da! European Urban Public Space”. Javni prostor je ena najpomembnejših sestavin mesta in kazalec njegove odprtosti, kulturnosti, demokratičnosti in vitalnosti. Pretirana težnja po njegovem urejanju lahko pomeni njegovo zamrtje in umik prebivalcev v zasebnost, rahločutno urejan javni prostor, načrtovan z mislijo na njegove uporabnike, pa je po drugi strani lahko nov katalizator življenja in povezanosti ljudi v njegovi bližini. Na vprašanja, kaj definira javni prostor, kje je meja med javnim in zasebnim, kakšen naj bo, da bo služil svojemu namenu, in druga vprašanja je poskušal odgovarjati širok razpon predavateljev od sociologov, arhitektov, urbanistov, krajinskih arhitektov, kulturnih teoretikov in novinarjev na letošnjem 18. arhitekuturnm kongresu na Dunaju.
Vključeval je ogled gradbišča nove železniške postaje (nekdanja Südbahnhof), ki bo poleg tega, da bo posodobila železniški sistem v mestu in ga povezala s sosednjimi prestolnicami, v svoji neposredni bližini dobila naselje za 5000 stanovalcev, 8 ha velik park, šole in vrtce. Gre za javno-zasebno parterstvo za območje, veliko 110 ha, ki naj bi bilo zgrajeno do leta 2015. Deloma ga financirajo Avstrijske železnice, deloma mesto in država, deloma zasebni investitorji. Z Bahnorame, 66 m visokega lesenega stolpa na gradbišču, postavljenega le zaradi ogledov bodočega mestnega predela, si lahko Dunajčani izberejo svoje bodoče bivališče. Ogledali smo si tudi postajališče trajektne povezave Dunaj Bratislava, do katere vozi okrog pol ure. Glede na to, da Dunaj pričakuje nadaljnje priseljevanje prebivalstva, pospešeno gradi in izboljšuje prometne povezave z drugimi evropskimi mesti.
Med zanimivejšimi govorniki, ki so se zvrstili v naslednjih dveh dneh, so bili Elias Torres Tur, Liza Fior, Kamiel Klasse, Herman Tschernko. Elias Torres Tur je svoj vidik na javni prostor predstavil preko nekaterih svojih projektov. Poudarja pomen opazovanja prostora, saj opaža, da je pri projektiranju pogosto prihaja do prevelike želje po izpostavljanju arhitekta. Zagovarja stališče, da naj projekt pripada svojim ljudem, postoru in času. Urbanist (ali arhitekt) po njegovem ne ustvarja prostora, temveč samo omogoča stvarem, dogodkom, da se zgodijo, pričakuje nepričakovano. Pri tem je pomembna ideja prostora, intuicija prihodnosti. Opisuje primer Barcelone, kjer veliko vlogo pri vzdušju mesta igra gostota mesta, ki hkrati daje ljudem občutek varnosti.
Kamiel Klasse se v okviru svoje projektne skupine NL arhitekti ukvarja s projekti prenove, novih estetskih in tehnoloških rešitev energetskih objektov (primer vetrnih elektrarn, ki so ob ustreznih rešitevah lahko postanejo del urbanega prostora in nič več potraten porabnik naravnega okolja, zemljišč, vir hrupa in ogrožanja biotske raznovrstnosti)… Poudarja pomen miselne odprtosti pri načrtovanju, saj lahko objekt s tradicionalno mestu nezaželjeno rabo z novimi vsebinami postane privačen in zanimiv prostor (na primer zunanje stene energetskega objekta so hkrati plezalna stena, hiša, locirana pod parkom…)
Liza Fior (muf arhitekte), je razložila njihov projekt prenove oz. urejanja javnega prostora v predelu Londona, Barkling, pri katerem so se poskušali osredotočiti na tisto, kar prebivalcem tega blokovksega naselja primanjkuje, to je blišč, gozd in zgodovina. Vse to so poskušali vnesti v njihov osrednji prostor.
Predstavitve projektov in razmišljanj iz mednarodnega okolja so se vseskozi prepletala z aktualnimi vprašanji razvoja Dunaja. Reševanje problematike javno zasebnega partnerstva, razmerja med javnim dobrim in vlogi ter motivi investitorjev, med občino in stroko so očitno aktualna vprašanja tudi v širšem evropskem prostoru.
