Širjenje vpadnic so sodobna mesta opustila že pred desetletji

»Znaka prepovedano za kolesarje še nisem videl«

Uvajanje šestpasovnic za javni prevoz v glavnem mestu je predmet polemik že več let, pred kratkim pa je ta tema znova stopila v ospredje, ko je Tomaž Souvan z oddelka za urejanje prostora Mestne občine Ljubljana v pogovoru za lokalni brezplačnik dejal, da občina šestpasovnic letos ne namerava uvajati, temveč bo dala prednost gradnji Titove ceste in Njegoševe ceste. Urbanistični strokovnjak Blaž Lokar, ki dela in biva na Dunaju, opozarja, da so sodobna mesta tovrstne zamisli opustila že pred desetletji. Več na www.civitasljubljana.si

MOL v dilemi: komu lahko zaupaš milijonsko naročilo?

SCT, Vegrad, Gradis G, Energoplan, Primorje in druga velika gradbena podjetja so zaradi svetovne gospodarske, nepremičninske in finančne krize zašla v hude težave, marsikatero je tik pred prisilno poravnavo ali celo stečajem. Ker ljubljanska mestna občina pri nas velja za eno največjih investitork v stanovanjski, komunalni in cestni gradnji, se postavlja zelo resno vprašanje, kako naj naročnik zavaruje svoj projekt in ga varno izpelje vse od javnega razpisa pa do končne predaje izvedenih del in izteka garancijske dobe. Več na www.delo.si

Več kot dve tretjini denarja iz mestne blagajne za Stožice

Po letošnjem letnem programu športa bo Mestna občina Ljubljana največ denarja namenila za športni center Stožice, najstarejša ljubljanska bazena, Ilirija in Kolezija, pa bosta na začetek obnove morala še počakati. Povečanje množičnosti športa v vseh oblikah, izboljšanje vrhunskih športnih dosežkov in urbanega športnega prostora ostajajo dolgoročni cilji športnega programa v Mestni občini Ljubljana (MOL). Več na www.delo.si

Začetek celovite obnove spomeniško zaščitene stavbe v Tivoliju predvidoma prihodnje leto

Propadajoče poslopje Švicarije nad Tivolskim gradom, Pod turnom 4, ki je opredeljeno kot kulturna dediščina, že dolgo čaka na temeljito prenovo, ki jo načrtuje ljubljanska mestna občina. Tako jo je mestni stanovanjski sklad že vključil v svoj stanovanjski program, ki se je iztekel predlani, mestni oddelek za kulturo pa v strategijo razvoja kulture do leta 2011. Več na www.dnevnik.si

Okrnjen Severni park bi bil premajhen

Arhitekti parka menijo, da je v prostorskem načrtu njegov obseg zmanjšan, kar na občini zanikajo. Kdaj bo dokončno urejen Severni park za gospodarskim razstaviščem, na Mestni občini Ljubljana (MOL) še ne vedo, pa tudi povsem jasno ni, kakšen bo njegov dokončni obseg. Za območje Severnega parka in pokopališča Navje je bila namreč izbrana parkovna rešitev, ki je nastala na podlagi takratnega ureditvenega načrta za to območje. V tej rešitvi park obsega veliko večji del območja med Gospodarskim razstaviščem, Slovenijalesom in Železno cesto, kot pa zanj predvideva novi podrobni občinski prostorski načrt. Ta namreč izpušča velik del zelenic na severozahodnem delu, med Linhartovo ulico in zadnjim delom stavbe Slovenijalesa. Več na www.dnevnik.si

Slab milijon za igrišče

Jeseni bodo otroci dobili pokrito igrišče oziroma družinski center na Mali ulici. V družinskem centru, ki ga bodo uredili v stavbi, kjer je bila nekoč picerija, bo lahko hkrati 60 otrok in staršev. Gradbeno dovoljenje za ureditev pokritega otroškega igrišča na Mali ulici je Mestna občina Ljubljana že dobila. Pokrito igrišče oziroma družinski center naj bi začel delovati že jeseni. Občina je v letošnjem proračunu za ureditev igrišča predvidela slabih 847 tisoč evrov. Več na www.zurnal24.si

Stari kino je postal sodobna gledališka dvorana

Po 56 letih prvotnega odprtja Kina Park Murska Sobota dobiva novo večnamensko gledališko dvorano. Uradno odprtje so združili s koncertom Eroike ter podelitvijo občinskih priznanj ob kulturnem prazniku. Stara kinodvorana Kino Park z okoli 500 sedeži je bila tudi edini resni prireditveni prostor za večje število ljudi v občini, vendar praktično ni imela odra, le manjšo pohodno površino pred zastorom. Zato so gledališke predstave prirejali v grajski dvorani, kjer je skoraj pol manj sedežev in so igralci običajno predstave odigrali dvakrat, da bi zadostili interesu številnih ljubiteljev kulture. Več na www.dnevnik.si

Obnova Pekarne vse bolj najeda alternativno kulturo

Napovedana popolna prenova alternativnega kompleksa na Taboru ne bo uresničena, zato je vprašanje, ali je sploh smiselno nadaljevanje, ki mu Pekarna sama očitno ni kos – še posebno ker prav to razjeda njeno bistvo in razbija koncept. Program popolne prenove, s katerim bi Maribor dobil reprezentativen kompleks alternativne, neodvisne kulturne produkcije, je vse bolj pod vprašajem. Več na www.vecer.si

Novi zapleti pri gradnji medicinske fakultete

Univerza v Mariboru je danes prejela v vednost zahtevo družbe Meteorit, naj se člani državne revizijske komisije izločijo iz postopka izbire graditelja stavbe mariborske medicinske fakultete. Neuradno to pomeni, da bo zadeva sedaj romala v parlament, sama gradnja pa se bo zavlekla še za nekaj mesecev. Celoten projekt sicer zamuja že dobro leto in pol. Po prvih načrtih bi morala stavba stati že letos jeseni, a se gradnja zaenkrat še sploh ni začela. Več na www.vecer.si

“Nekoč je bilo veliko nevzdržneje”

V Mestni četrti Studenci menijo, da območje Tekola ni več tako moteče, kot je bilo včasih, in poudarjajo, da je podjetje za skupnost naredilo tudi veliko dobrega. Poročali smo že o težavah stanovalcev območja Tekola v Mestni četrti Studenci. Pravijo, da že več let, če ne desetletij, živijo v nevzdržnih razmerah. Če je njihovo zdravje še pred desetimi leti ogrožalo podjetje Tekol, ki je nato svojo industrijsko dejavnost preselilo na obrobje Maribora in na tem območju pustilo zgolj svojo upravo, pa se je s prodajo nepremičnin pojavila nova težava. Več na www.vecer.si

Novi mladinski center bodo zavzeli z dvomesečno zamudo

Medtem ko v kompleksu nekdanje vojašnice Pale v neposredni bližini istoimenskega športnega parka raste nov Mladinski center in hotel Ajdovščina, je v starem mladinskem centru, v Hiši mladih, še vedno na ogled razstava, ki so jo v okviru projekta Polepšajmo Hišo mladih pripravili mladi primorski umetniki. Več na www.dnevnik.si

Če ne gre z vilo, bo vsaj park

Čeprav se je pred kratkim napovedovalo, da naj bi ministrstvo za visoko šolstvo mestni občini odstopilo Laščakovo vilo na Pristavi (Rafutu) pri Novi Gorici, se to, vsaj za zdaj, ne bo zgodilo. Ministrstvo vilo še vedno prodaja. So se pa dogovorili, da bo občina kupila del eksotičnega parka in ga odprla za javnost. Več na www.primorske.si

Načrt občine Hrpelje-Kozina za prodajo in nakup zemljišč

Svetniki občine Hrpelje-Kozina so na zadnji seji sprejeli načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine za letošnje in prihodnje leto. Ta vključuje tudi nakup opuščene karavle na Beki in zemljišča za gradnjo novega vrtca v Materiji. Da bi občina zadostila svoji prostorski politiki in v proračunu zagotovila potrebne prejemke, je predvidela, da se po potrebi proda ali z oddajo v najem ali na drug ustrezen način zagotovi gospodarno rabo za vse premoženje občine, ki ga noben upravljavec trajno ne potrebuje za opravljanje svojih nalog. Več na www.primorske.si

Slovenci razprodajajo kraško zemljo

Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo so tujci na Krasu kupili 1250 stanovanjskih in drugih objektov. V tej številki pa niso zajete novogradnje, ki na kraški zemlji rastejo kot gobe po dežju. Na mesnicah, gostilnah, zasebnih ambulantah in frizerskih salonih ter parcelah se pojavljajo napisi v italijanskem jeziku. Ponekod hočejo prišleki italijanščino uporabljati tudi kot uradni jezik. Več na www.dnevnik.si

Ne za posodobitev, da za zaprtje poligona

Civilna iniciativa Naša dolina zbira podpise za postopno ukinitev strelišča Bač in vadišča Poček. Tako postojnski kot pivški svetniki so dali negativno mnenje k osnutku državnega prostorskega načrta za osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna. Ukinitev vseh vojaških aktivnosti na vadišču Poček in strelišču Bač ter postopno zapiranje osrednjega poligona Slovenske vojske Postojna zahteva tudi Civilna iniciativa Naša dolina, ki so jo ustanovili predstavniki krajevnih in vaških skupnosti ter društev iz občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. Več na www.dnevnik.si

Skoraj desetkrat več vlog kot razpoložljivih stanovanj

Do včeraj popoldne so na naslov Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana prejeli že skoraj 4000 prijav na zadnji razpis za neprofitna najemna stanovanja, je povedala direktorica stanovanjskega sklada Jožka Hegler. Posamezne vloge prosilcev še vedno prihajajo, na skladu jih pričakujejo vse do konca tedna. Z razpisom oddajajo v najem 450 neprofitnih stanovanj. Več na www.dnevnik.si

Konec gradnje hiš v lastni režiji?

Ministrstvo za okolje bo v kratkem predlagalo spremembo zakona o graditvi objektov, po kateri se bodo lahko v lastni režiji gradili le še nezahtevni in enostavni objekti. To pomeni, da hiš ne bomo več smeli graditi sami, ampak bomo morali za to skleniti pogodbo z gradbenim podjetjem. Strožjo omejitev je predlagala obrtno-podjetniška zbornica, predvsem zato, da bi učinkoviteje preprečevali delo na črno. Je pa tak ukrep koristen tudi z več drugih vidikov. Na trgu bo več dela za gradbenike in obrtnike, poleg tega pa bo gradnja hiš kakovostnejša. Gradnja v lastni režiji je bila namreč po drugi svetovni vojni med najpomembnejšimi krivci za degradacijo naše kulturne krajine. Več na www.mladina.si

Kmetijska zemljišča bodo dobila angela varuha – nov zemljiški zakon

Vlada je včeraj v državni zbor poslala novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki naj bi ta varovala pred betoniranjem in zaraščanjem. Kmetijsko ministrstvo je v dobrih dveh letih pripravilo dve noveli zakona o kmetijskih zemljiščih: prvo v času ministrovanja kasneje odstopljenega Milana Pogačnika, drugo pod ministrom Dejanom Židanom. Prva je obtičala v medresorskem usklajevanju, drugo pa je po dolgotrajnih usklajevanjih vlada včeraj vendarle sprejela in poslala v državni zbor. Ta naj bi jo obravnaval po skrajšanem postopku, a so v Skupnosti občin Slovenije (SOS) prepričani, da so spremembe zakona tako pomembne, da zahtevajo temeljito obravnavo, zato predlagajo normalni postopek sprejemanja. Več na www.dnevnik.si

Odločno varovanje obdelovalne zemlje

Načrtovalci prostora lahko kar pozabijo na spremembo namembnosti za najmanj 150.000 hektarov obdelovalnih površin. Cilj novega zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ga je včeraj sprejela vlada in ga je po premierovih besedah mogoče razumeti kot »pomembno strukturno reformo«, je zagotoviti učinkovitejša sredstva za varstvo kmetijskih zemljišč kot vira za pridelavo hrane in zagotavljanje strateške ravni prehranske varnosti. Več na www.delo.si

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri