Za štiripasovnico bo treba podreti 40 stavb
Ministrstvo za okolje in prostor je za obravnavo na eni prihodnjih sej vlade pripravilo predlog uredbe o državnem prostorskem načrtu za navezovalno cesto Jeprca–Stanežiče–Brod, ki bo, kot kaže, tesneje povezala in prometno razbremenila nekatere odseke Mestne občine Ljubljana in občin Medvode, Škofja Loka ter Kranj. Več na www.delo.si.
Pločnika na Cesti dveh cesarjev letos ne bo
Prejšnji teden smo poročali o investicijah, ki si jih v letošnjem in naslednjem letu želijo v četrtni skupnosti Vič. Predsednik sveta četrtne skupnosti Danilo Šarić je omenil pomanjkanje parkirnih prostorov, ki bi jih Mestna občina Ljubljana po načrtih četrtne skupnosti lahko uredila ob Reški ulici, ob Lepem potu, pred blokom na Tržaški cesti 49. Po Šarićevem mnenju bi morali povečati tudi število parkirnih prostorov na parkirišču P+R na Dolgem mostu. Več na www.dnevnik.si.
Mestna občina bo kupila manj parkomatov – Konec brezplačnega parkiranja po ljubljanskih soseskah
Namesto 500 le 90 parkomatov? Mestna občina Ljubljana (MOL), ki je še lani nameravala kupiti kar petsto parkomatov, s katerimi bi postopoma odpravila zastonjsko parkiranje znotraj avtocestnega obroča, se je, kot kaže, tem načrtom vsaj začasno odpovedala. V osnutku proračuna za letošnje in prihodnje leto je namreč za ta namen predvidenih zgolj 450.000 evrov, kar naj bi zadostovalo za 90 novih parkomatov. Na občini o razlogih za zmanjšanje sredstev za zdaj molčijo. Več na www.delo.si.
Luknjast proračun, luknjaste ceste: Vzdrževanju cest bo letos namenjenih 40 odstotkov manj sredstev
Osnutka proračunov sta sicer precej nižja od lanskega rekordnega proračuna, predvsem na račun naložb, ki jih bo letos za dobrih 30 milijonov evrov manj kot lani, leta 2012 pa je načrtovan znesek za investicije nižji za neverjetnih 50 milijonov evrov. To se bo konkretno poznalo pri uresničitvi cele vrste napovedovanih projektov: garažna hiša pod tržnico, ureditev Petkovškovega nabrežja, dokončanje centra sodobnih umetnosti v nekdanji tovarni Rog ter prenova kopališč Ilirija in Kolezija. Manj sredstev pa naj bi bilo namenjenih tudi vzdrževanju cest in gradnji kolesarskih stez. Več na www.dnevnik.si.
Za invalide rezervirane prostore jim je malo mar
Pravijo, da se družba odlikuje po tem, kako skrbi za svoje najšibkejše člane, ostarele, otroke in – invalide. Vemo, da je parkiranje v glavnem mestu pravi podvig, zato smo na oblačen torek obšli nekaj prepoznavnejših javnih ustanov in preverili, kje lahko tam parkirajo invalidi ter kako hitro se za objestneži zdravih nog, ki svoje vozilo pustijo na redkih parkirnih prostorih s posebnimi oznakami, poženejo mestni redarji. Več na www.delo.si.
Na Mesarskem mostu je sicer lepo, a za pešce ne vselej dovolj varno…
Poleg Brdarjevih skulptur in skulpturic ter več sto ključavnic, ki so jih zaljubljeni parčki že priklenili na prečne jeklene vrvi ograje Mesarski most, od začetka te zime “krasijo” še opozorilni stebrički z razpetimi opozorilnimi trakovi. Pešce opozarjajo, naj ne hodijo po steklenih pohodnih površinah mostu. Več na www.dnevnik.si.
Občina bo Gradisu podaljšala rok za parkirno hišo pod Kongresnim trgom
Podjetje Gradis skupina G je že lani poleti Mestno občino Ljubljana zaprosilo za podaljšanje roka zgraditve parkirne hiše pod Kongresnim trgom. Direktorica mestne Službe za razvojne projekte in investicije Darja Lesjak je včeraj potrdila, da bo mestna občina prošnji Gradisa ugodila in jim rok podaljšala do junija 2011, kot si je želelo gradbeno podjetje. Več na www.dnevnik.si.
Pečečnikov stadion z umetno travo
Družba Bežigrajski športni park v lasti Joca Pečečnika je pred kratkim Agencijo RS za okolje zaprosila za okoljevarstveno soglasje za prenovo bežigrajskega stadiona. Po nekajmesečnem zatišju je to prvi korak do gradbenega dovoljenja, ki naj bi ga po Pečečnikovih predvidevanjih dobili junija. Kot je razvidno iz vloge za izdajo okoljevarstvenega soglasja, bo na tribuni tekme lahko spremljalo 7500 gledalcev, nad tribuno pa bo še dvonadstropni objekt z VIP-ložami za 600 ljudi. Več na www.dnevnik.si.
Že dobri dve leti v glavnem mestu poteka evropski projekt Civitas Elan, katerega predstavniki – predvsem pa visoki občinski funkcionarji – ves ta čas obljubljajo temeljite izboljšave v prometni infrastrukturi, kulturi in pri vključenosti lokalnih skupnosti. Po mnenju občinarjev bodo najvidnejši rezultati evropskega projekta Civitas Elan vidni letos in prihodnje leto. Izrazito dodatno vrednost meščanom in turistom bo prinesel obnovljeni Breg. Več na www.delo.si.
Vlada zaprla finančno konstrukcijo Evropske prestolnice kulture
Država bo sofinancirala novogradnji za galerijo in knjižnico v Mariboru, brez proračunskega vira pa za zdaj ostaja Mariborsko kulturno središče (Maks). Vodilni snovalci projekta Evropska prestolnica kulture 2012 (EPK) so z nasmejanimi obrazi zapustili včerajšnje srečanje s predsednikom vlade Borutom Pahorjem. Premier in njegova ekipa s kulturnega ministrstva sta namreč prišla v Maribor z zagotovili, da bo država prispevala 15 milijonov evrov za program EPK, v rezervah proračuna ministrstva za kulturo je izbrskala tudi dvakrat po deset milijonov evrov za sofinanciranje novogradnje Umetnostne galerije Maribor in Mariborske knjižnice s prenovo Rotovškega trga. Več na www.dnevnik.si.
Čeprav je Mariborsko kulturno središče Maks, ki ga nameravajo zgraditi na mariborskih Studencih, mišljeno kot nosilec enega od temeljnih programskih sklopov EPK, država zanj ni predvidela posebnih sredstev. Ministrica za kulturo Majda Širca je med obiskom v Mariboru minuli teden jasno povedala, da je to strošek občine. Več na www.vecer.com.
V pešconi neredko kraljujejo avtomobili
Cona za pešce v mestnem središču je občasno polna avtomobilov, ki ovirajo prehod; najpogosteje gre za dostavo, čeprav dovolilnice uporabljajo tudi lastniki lokalov. Pred dnevi so lahko vsi, ki so se okoli poldneva sprehajali po ožjem središču mesta, naleteli na precej neobičajen prizor. Prehod po Jurčičevi ulici je bil namreč močno otežen, saj se je na njej ustavilo kar nekaj dostavnih vozil, ki so zaprla precejšen del ulice. Več na www.vecer.com.
Že vrsto let načrtovane spremembe v mariborskem mestnem avtobusnem prometu se bodo, kot kaže, letos le zgodile. Mestni svet bo danes obravnaval odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe linijskega prevoza, ki bo podlaga za razpis, na katerem bo občina izbirala novega koncesionarja. Na občini, kjer z zdajšnjim koncesionarjem Veolio v preteklosti več niso našli skupnega jezika, upajo, da se bo na mednarodni razpis prijavilo čim več interesentov, tudi iz tujine. Da jih razpis zanima, so potrdili v Ljubljanskem potniškem prometu (LPP). Več na www.delo.si.
Avtobusi niso le za upokojence in šolarje
Ker Veolii julija letos poteče koncesijska pogodba za javni avtobusni promet, je mestna občina Maribor pripravila nov odlok o načinu izvajanja te gospodarske javne službe, ki bo podlaga za mednarodni razpis za novega (starega) koncesionarja. Direktor občinskega urada za komunalo, promet, okolje in prostor Vili Eisenhut je uvodoma poudaril, da je odlok prvi korak na poti, ki dolgoročno vodi k spreminjanju potovalnih navad Mariborčanov, “da avtobusi ne bodo več prevozna sredstva le za upokojence in šolarje, ampak bo javni prevoz postal prava alternativa”… Več na www.vecer.com.
Čeprav pobudniki sprememb in uporabniki Športnega parka Tabor rešitvi občine nasprotujejo, le-ta pri načrtu vztraja; medtem ko so v športnih društvih prepričani, da jih občina ignorira, z občine sporočajo, da so upoštevali vse njihove smiselne predloge. Več na www.vecer.com.
Razgrnitev osnutka OPPN za športni park Tabor
Javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za Športni park Tabor. Več na www.maribor.si.
Pivški občinski svet je o Počku dal negativno mnenje
Občinski svet Pivke je včeraj pozno popoldne sprejel negativno mnenje k državnemu prostorskemu načrtu (DPN) OSVAD Postojna. Zahtevajo opustitev vadišča, do takrat, v prehodnem obdobju, pa naj velja uredba, usklajena z interesi lokalnega prebivalstva. Pivčani še zahtevajo, naj Mors naroči meritve stanja tal in voda, ki naj bi veljalo kot ničelno stanje. Več na www.delo.si.
Enotno proti sprejetju državnega prostorskega načrta
Občinski svet Postojne je brez glasu proti danes izglasoval negativno mnenje k državnemu prostorskemu planu za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna (DPN OSVAD), ki je v skladu z občinskim referendumom iz leta 2000. Takrat je 69,64 odstotka Postojnčanov glasovalo za ukinitev vojaškega vadišča. Več na www.delo.si.
O zaščiti primorskih nepremičnin tudi na okrogli mizi
Danes, v sredo ob 17.30 bodo v sejni sobi sežanske občine govorili o pobudi za zaščito trga nepremičnin in prepoved prodaje nepremičnin na Primorskem tujcem. Civilna iniciativa Kras in Civilna iniciativa za Primorsko sta v goste povabila uvodničarje Borisa Pahorja, Jožeta Pirjevca in Antona Prosena. Okroglo mizo so naslovili: Evropska unija – zaščitna klavzula na Primorskem?! Več na www.primorske.si.
Stranka Oljka s pobudo za ureditev novih privezov
Stranka Oljka je dala pobudo za ureditev zunanjih komunalnih privezov na potopljenih betonskih blokih. “Rešitev ni draga, je hitro uresničljiva, okolju prijazna in omogoča obogatitev mediteranskega pridiha,” so zapisali v današnji izjavi za javnost. Več na www.primorske.si.
“Privezi na potopljenih betonskih blokih so iluzija”
V Komunali Koper, ki upravlja s priveznimi mesti, za načrtovano podražitev zaradi birokratskih zapletov niso dobili soglasja ministrstva za promet. To pomeni, da za plačilo komunalnih privezov v urejenih mandračih na območju Mestne občine Koper do nadaljnjega velja stari cenik. Več na www.primorske.si.
Ob daljnovodu se bo še iskrilo
Preteklo bo najbrž še precej časa, preden bo zgodba o gradnji zmogljivejšega daljnovoda na območju Renč sklenjena. Po sporih med krajani in Elesom namreč podjetje rešitev iz zagate išče v državnem prostorskem načrtu za daljnovod. Ta pa je šele v povojih. Več na www.primorske.si.
Novogoriški občinski prostorski načrt še čakajo zahtevne preizkušnje
V mestni občini že leta pripravljajo občinski prostorski načrt. Zdaj preučujejo številne pripombe iz javne obravnave, do katerih bodo v oddelku za okolje in prostor zavzeli strokovna stališča. Dokopati pa se morajo tudi do kar 29 soglasij pristojnih ministrstev in ustanov, ki so pogoj za sprejetje načrta. Več na www.primorske.si.
Z nevarnimi odpadki kar mimo okoliških prebivalcev?
Prebivalci Kidričevega in okoliških vasi se počutijo izigrane, ker jih nihče ni vprašal, kaj menijo o načrtovani širitvi centra za ravnanje z nevarnimi odpadki. “Po informacijah, ki jih imamo, bo podjetje Saubermacher kmalu začelo širiti center za ravnanje z nevarnimi odpadki na območju tovarne Talum oziroma na dvorišču Silkema. Nas, okoliških prebivalcev, pa o teh načrtovani širitvi ni nihče nič vprašal. Več na www.vecer.com.
Nestrankarsko gibanje za Kidričevo piše županu in svetnikom
Člani nestrankarskega gibanja bodo s svojimi zahtevami seznanili občinsko vodstvo. Ne za širitev centra za ravnanje z nevarnimi odpadki in da za izločitev dela občine. “Na župana Antona Leskovarja in svetnike občine Kidričevo bomo že te dni naslovili javni poziv in jih pozvali, naj se izrečejo za delovanje obstoječega centra nevarnih odpadkov ali proti njemu oziroma za njegovo širitev ali proti njej. Zanima nas, ali bodo ukrepali tako, da širitve centra ne bo, in zahtevali, da se center za ravnanje z nevarnimi odpadki iz Kidričevega celo odstrani, saj ta že sedaj ne ustreza okoljevarstvenim standardom,” pravi Branko Štrucl, vodja Nestrankarskega gibanja za Kidričevo… Več na www.vecer.com.
Ministrstvo za okolje in prostor na prvi stopnji že leto in pol ni rešilo nobene zadeve. Na okrajnih sodiščih je nerešenih še 36 zadev, 11 pa jih je v pritožbi. Do konca lanskega leta je bilo pri vseh upravnih organih na prvi stopnji odločanja pravnomočno končanih 39.223 denacionalizacijskih zadev od 39.648 vloženih, kar je 98,92 odstotka. Nerešenih je ostalo še 425 zadev. Več na www.delo.si.