Kateri projekti bodo pripravljeni za EPK 2012?

Konec 2012 še nova moderna galerija v Mariboru

Novembra prihodnje leto naj bi prišlo do tehničnega prevzema objekta, tako da bodo namesto uvoda slavnostno proslavili zaključek EPK. Več na www.delo.si.

39 milijonov evrov v zraku

V zadnjem letu pred projektom Evropske prestolnice kulture (EPK) še niti ena od ključnih investicij (Umetnostna galerija Maribor, Rotovški trg z osrednjo knjižnico, Maks in nabrežje reke Drave) nima trdnih zagotovil o denarju. Več na www.vecer.com.

Namesto tis nova zasaditev

Pri mariborski frančiškanski cerkvi so pred dnevi posekali tise. Grmovni sklop, ki je rasel ob ograji samostanske zgradbe med Svetozarevsko ulico in Titovo cesto, se je v minulih letih v očeh mimoidočih kar nekako zlil z okolico in zato podoba, ko namesto bogatega zelenja iz tal štrlijo le ostanki debel, mimoidoče še toliko bolj zbode v oči. Več na www.vecer.com.

Sanacija tržnice

Žalostna podoba osrednje mariborske tržnice s klavrnimi dežniki dobro ponazarja tudi stanje v podjetju Tržnica Maribor, ki ima koncesijo za opravljanje tržne dejavnosti v mestu. Več na www.vecer.com.

Klavrna podoba središča Evropske kulturne prestolnice 2012

Čeprav so že pred leti, v prvih scenarijih Evropske prestolnice kulture (EPK) napovedali prenovo Koroške ceste med Glavnim trgom in mestno tržnico, je njena podoba do danes postala še bolj klavrna. Predvsem zaradi zapuščenih stavb in razpadlih pročelij. Na mariborski občini vztrajajo, da obnova Koroške ceste ostaja v scenariju EPK 2012 v sklopu prenove širšega območja Glavnega trga. Čeprav je do dogodka še manj kot eno leto, nič ne kaže, da bi se dela kmalu začela. Več na www.delo.si.

Kmalu temelji za stari Mrtvaški most na novi lokaciji

Pred dnevi so gradbeni stroji končno začeli pripravljati teren za postavitev globokih temeljev ob sotočju Ljubljanice in Gradaščice v Trnovem v Ljubljani, kjer bo stari Mrtvaški most povezoval Prule s Trnovim oziroma natančneje Žabjek in Krakovo. Več na www.dnevnik.si.

Hotelirji nove takse ne bodo plačali

Mestni hoteli v Ljubljani bodo morali odslej poleg raznih drugih prispevkov v mestno blagajno plačevati še takso za modre usmerjevalne table, ki ob cestiščih opozarjajo obiskovalce na možnosti prenočitve. Hotelirji so na župana že naslovili protestno pismo. Več na www.dnevnik.si.

“Podaljšanje linije se ne splača”

Predsednik ljubljanske četrtne skupnosti Vič Danilo Šarić je nedavno povedal, da bi občani tega dela Ljubljane radi linijo 1D podaljšali do Bavarskega dvora, da jim ne bi bilo treba dodatno prestopati na Mestnem logu na linijo 1 in zato izgubljati čas. A kot pravi Peter Horvat direktor Ljubljanskega potniškega prometa ta podaljšanja ne načrtuje, saj je z ekonomskega vidika popolnoma nesprejemljivo. Z vozovnicami na liniji 1D so decembra pokrili le 24 odstotkov stroškov goriva. Več na www.dnevnik.si.

Urbana še vedno jezi meščane

Že vse od predlanskega aprila, ko je steklo poskusno delovanje »enotne mestne kartice urbana«, kakor jo imenujejo občinarji, so v povezavi s pripomočkom, ki naj bi občanom in uporabnikom Ljubljanskega potniškega prometa olajšal življenje, nastajale predvsem afere in veliko nezadovoljstva. Če je domnevno politično ozadje izbire dobavitelja kartice že nekoliko pozabljeno, pa se še vedno najdejo občani, ki besno ugotavljajo, da na avtobus zgolj z gotovino ne morejo. Več na www.delo.si.

Zaprtje Slovenske ceste: gostinci želijo vrtove, trgovci opozarjajo na težave s parkiranjem

Ljubljana – Kot smo že poročali, namerava Mestna občina Ljubljana spremeniti prometni režim v središču mesta in del Slovenske ceste med Šubičevo in Dalmatinovo ulico popolnoma zapreti za osebne avtomobile, še vedno pa bo možen dostop z mestnimi avtobusi in taksiji. Največ prostora bodo pridobili pešci in kolesarji, za katere bosta urejeni kolesarski stezi po celotni dolžini in po novem na obeh straneh ceste. Več na www.dnevnik.si.

Urbanizem podrejen bogatim podjetnikom, manj potrebam Ljubljančanov

Južni trg, kare med Čopovo, Wolfovo in Šubičevo ulico in Slovensko cesto, je območje v mestnem središču, ki bi ga bilo mogoče preurediti v velik odprt javni prostor. Toda glede na to, kako ga obravnavajo in vanj posegajo mestni urbanisti, developerji in lastniki posameznih zemljišč ali objektov, bo mestu še dolgo prej v sramoto kot ponos. Velikanski gostinski vrt nekdanje gostilne Rio je že več let zaprt in nevzdrževan, stavba Devetka je pred desetletjem obstala v tretji gradbeni fazi, zunanjost »elitne« gostilne As je z vrtnima paviljonoma vse prej kot ugledna, nič lepši na pogled pa niso dotrajana hiša ob Mestni hranilnici in objekti v začelju Kazine. Več na www.delo.si.

Davek za cesto občanu

Z lanskimi obvestili o poskusnem obračunu vrednosti nepremičnin so marsikje prišli na plan problemi v javni infrastrukturi na zasebnih zemljiščih. Tako je tudi na Ajdovskem. Več na www.primorske.si.

Luško kapitanijo bi “razstavili” in zgradili drugje

Prav mogoče je, da bo v prihodnosti stavba Luške kapitanije stala na povsem drugi lokaciji in ne več na Ukmarjevem trgu 2 tik ob koprskem pomolu. Župan Boris Popovič si je zamislil, da bi ob nujnem protipoplavnem dvigu obalnega zidu in novem tlakovanju hišo takorekoč fizično prenesli ob semedelsko promenado ali nekam proti Žusterni. Več na www.primorske.si.

Dežnik za nevladne organizacije

Notranjsko-kraška regija je zadnja v Sloveniji, kjer bo začelo delovati regijsko stičišče nevladnih organizacij. Poimenovali so ga Boreo, z evropskim denarjem pa bodo v prihodnjih dveh letih povezovali, usposabljali in informirali nevladne organizacije, ki delujejo v statistični regiji. Več na www.primorske.si.

Civilna iniciativa Naša dolina za ukinitev vadišč Poček in Bač

Med vajami na poligonu Poček že sedaj nastaja škoda na stanovanjskih in drugih objektih, pričakovati pa je, da se bo ta v novih razmerah le še povečevala, pravijo v civilni iniciativi Naša dolina. Njihov cilj je ukinitev vseh vojaških aktivnosti na vadiščih Poček in Bač ter njuno zaprtje.

Novi režimi parkiranja v Ajdovščini in nadzor hitrosti

Na območjih modrih con v Ajdovščini od nedavnega velja nekaj novosti. V redarski službi napovedujejo poostren nadzor hitrosti. Več na www.primorske.si.

Preveč jih je … starih, tesnih, prekritih z azbestom, z dotrajanimi napeljavami

Po uveljavitvi devetletke občine niso več deležne sistemske državne podpore pri naložbah v šolski prostor. Novogradenj in zahtevnejših projektov obnove same ne zmorejo, sofinanciranja pa je (pre)malo. Več na www.delo.si.

Nov razpis za 104 stanovanja, prej namenjena prodaji

Stanovanjski sklad je objavil nov razpis za najem stanovanj pa ceni, ki je nekje med neprofitno in tržno. Ponujena stanovanja so v Mariboru, Vipavi, Račah, Pivki in na Jesenicah. Sklad sprejema prijave od 17. januarja naprej. Več na www.delo.si.

Milijon pripomb, četrtina na (previsoko) vrednost

V torek, 25. januarja, je bil zadnji dan za oddajo pripomb na poskusni izračun vrednosti nepremičnin. Dotlej zbrane pripombe bo Geodetska uprava RS (Gurs) pregledala, selekcionirala in obdelala ter jih predvidoma septembra vključila v končne modele vrednotenja nepremičnin. Več na www.delo.si.

V zaščitenih območjih Alp problem umestitve turizma

Naravovarstveni nadzorniki v parkih širom Alp opravljajo podobno delo in se srečujejo z enakimi težavami. Med najbolj zahtevnimi je doseganje ravnotežja med varovanjem narave in turizmom ter razvojem. Za parkovne nadzornike je zato dobrodošlo vsakoletno srečanje, ki je tokrat potekalo v slovenskem Triglavskem narodnem parku (TNP). Več na eko.dnevnik.si.

Moderna arhitektura na Slovenskem

Arhitektura iz obdobja moderne v javnosti ni prav posebej cenjena. Zato si stroka prizadeva za ustrezen odnos do nje in, kolikor je le mogoče, za njeno ohranitev, tako kot se trudi za ohranitev celotne arhitekturne dediščine, kajti zaveda se, da sodobna arhitektura izhaja iz nje in neposredno iz modernega arhitekturnega gibanja. Tudi na slovenskih tleh je kar nekaj dobre arhitekture iz tega obdobja. Sto objektov slovenskih avtorjev, nastalih v obdobju 1900–1980, znanih in manj znanih, so strokovnjaki zbrali v monografiji Docomomo Slovenia 100, ki je v slovenščini in angleščini izšla kot posebna izdaja revije AB (Arhitektov bilten) in so jo predstavili prejšnji ­teden. Monografijo spremlja istoimenska razstava, ki jo bodo nocoj odprli v ljubljanski galeriji Kresija. Več na www.delo.si.

Navpično rodovitni: Vzpon vertikalnih vrtov

Ni dvoma, da ste že slišali za prednosti vrtov na strehah stolpnic, kaj pa za pozitivne učinke vrtov na navpičnih stenah? Tako imenovane žive stene so prava botanična umetnost in so okolju prijazne. Prav tako pa naj bi vertikalni vrtovi vplivali na energijsko varčnost stavb. Več na eko.dnevnik.si.


Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri