Socialno podjetništvo bi lahko pomembno prispevalo k okrepitvi neodvisnih akterjev v urejanju prostora, zato se je Mreža za prostor aktivno vključila v razpravo o predlogu Zakona o socialnem podjetništvu, ki ga je skupina poslancev jeseni 2010 vložila v obravnavo Državnemu zboru. Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora sta v ta namen pripravila pripombe na predlog zakona.
Po našem razumevanju pojem socialnega podjetništva vključuje dva bistvena poudarka, ki v pričujočem predlogu zakona ne prideta do izraza:
– gre za dejavnost, ki ni namenjena pridobivanju in delitvi dobička, morebitni presežek dohodkov nad odhodki se vrača v dejavnost;
– gre za širše družbeno koristno dejavnost.
Ker je taka dejavnost lahko tržno nekonkurenčna, je lahko upravičena tudi do različnih oblik podpore iz javnih sredstev, ni pa to pogoj za dejavnosti socialnega podjetništva, kakor izhaja iz sedanjega predloga zakona.
Po našem mnenju predlog zakona v sedanjem besedilu ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj je vsebinsko nepregleden, nekonsistenten, predvsem pa nomotehnično šibko dodelan, v predlagani obliki pa bi ga bilo operativno nemogoče izvajati. V celoti se strinjamo s pripombami in komentarji Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in ocenjujemo, da je celotno besedilo potrebno ustrezno popraviti in izboljšati. Ker tovrstno izboljšanje besedila terja prenovo celotnega besedila, ne samo nekaterih členov, je nadaljnja obravnava zakona skozi obravnavo amandmajev izredno težavna.
Predstavniki Mreže za prostor smo se udeležili tudi posveta o predlogu zakona, ki je potekal 6. januarja na CNVOS. V razpravi je Goran Forbici s CNVOS, ki je vodil posvet, povzel osnovne parametre, v katerih se giblje razprava: ker je predlog zakona vložila skupina poslancev neposredno v Državni zbor, zanj ne veljajo določila, ki regulirajo pripravo predpisov Vlade, zato o zakonu doslej ni bilo javne razprave. Zakon je vložen neposredno za 2. obravnavo v Državnem zboru, v tej fazi pa so možnosti za vplivanje na vsebino zakona izjemno omejene – možne so le amandmajske pripombe na posamezne člene zakona ali umik zakona iz procedure s strani predlagateljev.
V teh okoliščinah je bila razprava na posvetu strukturirana okoli dveh točk: (1) splošno mnenje o zakonu in odločitev o tem, kako se NVO opredelijo do predloga zakona na splošno, ter (2) konkretne vsebinske pripombe na posamezne člene v zakonu. Poudarki razprave:
– zakon se je večini prisotnih zdel slab, če bi bil sprejet takšen kot je zdaj, bi bil bolj škodljiv kot koristen
– ne glede na to je bilo sprejeto stališče, da glede na izjemno ozko polje možnosti v 2. obravnavi NVO ne nasprotujemo zakonu kot takemu, a pod pogojem, da bo mogoče vplivati na bistveno izboljšanje zakona
– poskuša se doseči amandmajske spremembe vseh členov zakona, od definicij do ukrepov, skozi niz posvetovanj znotraj NVO in širše, ki niso bila izvedena zaradi neposredne vložitve zakona v DZ.
Mreža za prostor se je kot opazovalka oz. zunanji član pridružila tudi nastajajoči mreži za socialno ekonomijo, ki si po svoji poti prav tako neposredno prizadeva za izboljšanje omenjenega zakona.
