V Večeru je bil konec julija objavljen članek, v katerem je predstavljen projekt za Center uprizoritvenih umetnosti Maribor (CEUM), ki naj bi predstavljal osrednje prizorišče Evropske prestolnice kulture (EPK). Novica me je zaradi večih razlogov šokirala:
1. V začetku letošnjega leta je občina Maribor razpisala velik in odmeven mednarodni arhitekturni natečaj za EPK, ki je obravnaval široko območje, ob katerem naj bi stal tudi načrtovani objekt. V gradivu za natečaj ni bilo nikjer niti omenjeno, da je prav za EPK načrtovan tako pomemben objekt v sklopu ureditve desnega brega Drave. Kar je skrajno nenavadno, saj bi načrtovani objekt seveda pomembno vplival na ta prostor in posledično na možne arhitekturne in urbanistične rešitve. V čem je smisel iskanja konceptualne rešitve za neko celoto, če hkrati razpisovalec prikriva ključne podatke povezane z razvojem obravnavanega območja?
2. Kako se lahko o tako pomembnih prostorskih vprašanjih odloča brez javne razprave? Z arhitekturnega stališča je vprašljivo, zakaj naj bi bil ravno predstavljeni projekt arhitektov Sadar Vuga najboljša arhitekturna rešitev centra CEUM. Brez javno znanih izhodišč za načrtovanje, brez primerjave z drugimi možnimi rešitvami in brez javne razprave, ki jo omogoča natečaj, tega ne bomo nikoli izvedeli.
Zanimivo je, da se v zadnjih letih zelo povečuje število pomembnih in velikih javnih objektov za katere ni bil razpisan javni arhitekturni natečaj. Če navedemo le nekatere največje: stadion in dvorana v Stožicah (v času od javnega natečaja sredi 90-tih je bila popolnoma spremenjena, zaradi povsem spremenjenih pogojev in vsebine bi bil potreben nov natečaj), kontrolni stolp letališča Brnik, nova železniška postaja v Ljubljani,… Večini naštetih projektov je skupno, da gre za javno-zasebna partnerstva, ki so se pri nas izkazala za izrazito problematično obliko investiranja javnega denarja.
Problem pa je tudi to, da se praviloma načrtuje investicije v objekte brez sočasnega razvoja vsebin in institucij, ki bi te objekte dolgoročno osmislili. Gradnja in vzdrževanje pogosto velikopoteznih objektov pobere toliko sredstev, da za kakovostne vsebine ne ostane prav veliko, če sploh kaj.
Vir naslovne fotografije: Večer
