V Ljubljani se je v soboto, 17. aprila dopoldne zgodil prvi slovenski “Blok party”. Dogodek je organiziral hiphop umetnik Trkaj v svoji domači soseski – v Savskem naselju v Ljubljani. Verjetno je omenjeni “Blok party” kot prvi označen le pogojno, ulične in lokalne zabave so se v Sloveniji pojavljale že prej, kar pa mu vseeno ne zmanjša teže, dogodek je namreč z vidika urbane politike precej pomembnejši, kot deluje na prvi pogled.
Takšna zabava je za začetek izvrstna priložnost, da se sosedje med seboj spoznajo. Ljudje, ki se že leta dnevno srečujejo bodo morda skupaj spili pivo, sklenili, da se v prihodnje parkira za blokom, ne na zelenici, ugotovili, da je dvorišče potrebno prenove in se zmenili za sodelovanje.
Soseske pogosto prizadene vandalizem in zanemarjenost, kar precej kvari interes stanovalcev za preživljanje časa v soseski, zanemarjenost pa se konec koncev pozna tudi na ceni stanovanj. In kakšna je tu vloga “Blok partyja”? Stanovalce povezuje s sosesko, še več, pogosto se stanovalci soseske počutijo prav ponosne, da imajo ravno v njihovi soseski tako imenitno zabavo (saj veste, vsakemu se zdi lastna zabava najboljša). Na sosesko, na katero so stanovalci ponosni, bodo tudi bolj pazili, kaj šele, da bi jo vandalizirali.
Soseska ponuja kup možnosti preživljanja prostega časa, vendar se jih v nekaterih soseskah stanovalci le redko poslužujejo. Ponavadi je v soseski vsaj nekaj športnih igrišč, če ima soseska srečo, je v njej tudi šola s popoldanskimi aktivnostmi in morda celo mladinski center. “Blok party” je pokazal potencial sosesk, ki lahko ponudijo prostor vrsti različnih dogodkov, namenjenih stanovalcem. Od večjih letnih dogodkov pa do dogodkov, ki nam polnijo vsakdanjik. Ugotovimo lahko, da se nam ni treba vsak dan voziti čez pol Ljubljane na košarko, saj imamo pred hišo igrišče, le črte je treba malce osvežiti in kupiti mrežico za koš. Če pa vsak prispeva še 5€ morda v sodelovanju s četrtno skupnostjo organiziramo še prenos svetovnega prvenstva v nogometu na ploščadi med bloki.
In prav sodelovanje med stanovalci je najpomembnejši del te zgodbe. Kakor je na “Blok partyju” prepevala Jadranka Juras: “če ne bomo sami, tut noben ne bo za nami, dokler vsak sam nase bo gledu žal bo vedno tko”. Soseske ponujajo neizmeren potencial medsebojnega sodelovanja in stanovalci gotovo najbolje poznajo svojo sosesko, pa tudi svoje želje in potrebe, zato je še najbolje, da se zanje postavijo in angažirajo skupaj. Tako lahko življenje v soseskah postane enostavno prijetnejše.
Foto: Otroška igra v Savskem naselju, marec 1961. Foto: Marjan Ciglič. V skladu s pogodbo o prenosu avtorskih pravic, Muzej novejše zgodovine Slovenije.
