Mreža za prostor povezuje strokovne nevladne organizacije na področju urejanja prostora in lokalne pobude, organizirane skupine prebivalcev, ki si prizadevajo za višjo kakovost svojega bivalnega okolja. Mrežno povezovanje nevladnih organizacij na področju urejanja prostora ter njihovo navzkrižno povezovanje z nevladnimi organizacijami na komplementarnih vsebinskih področjih je ključno za doseganje kritične mase, potrebne za okrepitev civilnega dialoga in večje učinke v procesih odločanja na državni in lokalni ravni.
Spletna stran Mreže za prostor
Mreža za prostor je začela delovati avgusta 2009 s pomočjo projekta, izbranega na javnem razpisu za sofinanciranje projektov vsebinskih mrež NVO na nacionalni ravni za leti 2009 in 2010, ki ga je delno financirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt je tekel od 1. avgusta 2009 do 10. oktobra 2010, višina prejetih javnih sredstev je znašala 135.004,52 EUR.
Do oktobra 2010 smo organizirali 6 problemskih delavnic z lokalnimi pobudami in na njihovi osnovi pripravili 6 študij, 4 seminarje s predavanji in poglobljenimi razpravami ter prav toliko seminarskih gradiv, skupaj s partnerji v javni sferi pa smo pripravili 4 posvete o ključnih temah prostorskega razvoja države. Ob Svetovnem dnevu Habitata leta 2009 smo organizirali okroglo mizo, ki smo jo leto kasneje nadgradili v niz dogodkov imenovan “Dan za prostor”. Prenovili smo spletna portala trajekt.org in ipop.si, izdali 6 publikacij ter zbornik v sodelovanju z Državnim svetom RS, pripravili pa smo tudi 13 izdaj e-novic Mreže za prostor. Projekt je ključno prispeval k oblikovanju partnerstva organizacij “Odgovorno do prostora!”, ki je bilo spodbujeno s pozivom prostorskih načrtovalcev pod okriljem ZAPS ter posvetom “Čas je za spremembe v urejanju prostora” v Državnem svetu RS v soorganizaciji IPoP, in v katerem se povezujejo organizacije civilne družbe na področju urejanja prostora.
Projekt z istim imenom je bil novembra 2010 znova izbran na Javnem razpisu za spodbujanje razvoja nevladnih organizacije in civilnega dialoga 2010-2012. Projekt je tekel od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2012, višina odobrenega financiranja iz javnih sredstev je znašala 155.810,12 EUR. Z njegovo pomočjo je mreža nadaljevala svoje aktivnosti in jih do oktobra 2012 poglabljala predvsem na področjih zagovorništva in civilnega dialoga, zagotavljanja podpore nevladnim organizacijam in krepitvi vloge mreže v družbi. Projekt je izvajal Inštitut za politike prostora v partnerstvu s Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij – PIC ter zavodom za prostorsko kulturo Trajekt.
Partnerji
Inštitut za politike prostora je neodvisen raziskovalni zavod in nevladna organizacija na področju prostora. Ustanovljen je bil z namenom povezovanja znanja in izkušenj različnih ved in praks, ki se tako ali drugače ukvarjajo s prostorom. Delujemo odprto, v navezavi na različne posameznike in organizacije, ter vključujemo tudi lokalne pobude. Razvijamo mrežo komplementarnih organizacij na področju prostora in ustvarjamo pogoje za skupno razumevanje problemov, ciljev in rešitev, ki vodijo v učinkovito urejanje prostora. Osredotočamo se na procese, ki gradijo prostor in odnose v njem ‘od spodaj’, s strani posameznika, ter poudarjamo pomen dolgoročnega razmišljanja. Razvijamo participativne procese odločanja ter trajnostno urejanje prostora. www.ipop.si
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC je strokovna, pravna podpora posameznikom, ranljivim skupinam in nevladnim organizacijam pri uveljavljanju in varstvu pravic ter krepitvi njihovega položaja v družbi. Dejavnost zavoda je pravno svetovanje, zagovorništvo, izobraževanje in izvajanje projektov v podporo nevladnim organizacijam, civilnim gibanjem, ranljivim skupinam in posameznikom ob njihovem tvornem soočanju s protislovji in zahtevami pravne in demokratične države ter pluralne civilne družbe. Pri tem je glavni cilj varovanje človekovih pravic in svoboščin, zavzemanje za pravno in socialno državo ter demokratično ureditev in učinkovito varstvo okolja. PIC ima status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju okolja. www.pic.si
Trajekt, zavod za prostorsko kulturo, je spletni portal za vzpodbujanje prostorske kulture. Namenjen je vsem, ki so iz različnih razlogov povezani z urejanjem prostora in ustvarjanjem prostorske kulture. Trajekt ponuja prostor za objavo prispevkov, ki se dotikajo prostorske kulture: življenja v naseljenem prostoru, arhitekture, krajinske arhitekture, urbanizma, oblikovanja in drugih s tem povezanih tem. www.trajekt.org
Člani Mreže za prostor
Poleg partnerjev so člani Mreže za prostor marca 2011 še:
Društvo za urbano okolje – Odbor za lepšo Staro Šiško povezuje krajane Spodnje Šiške, ki se aktivno vključujejo v oblikovanje svoje okolice. Odziva se na izvedene in predvidene spremembe v prostoru in opozarja na probleme, s katerimi se srečujejo njeni prebivalci.
Društvo krajinskih arhitektov Slovenije je strokovno združenje krajinskih arhitektov in strokovnjakov, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora v najširšem pomenu besede in varstvom okolja. To vključuje tako prostorsko planiranje kot urbanistično ter krajinsko načrtovanje in oblikovanje.
Slovensko društvo evalvatorjev je civilna platforma neodvisnih strokovnjakov in strokovnjakinj s širokim profilom za doseganje sinergijskih ucinkov vrednotenja za trajnostni napredek skupnosti.
Ljubor, združenje za kulturo bivanja je društvo, ki združuje posameznike zaradi uresnicevanja svojih interesov in interesov širše javnosti mesta Maribor za višjo raven kulture in kakovosti (so)bivanja v mestu ter v širši družbeni skupnosti.
Bunker, Ljubljana je neprofitni zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev, ki reflektirajo aktualne socialne, ekološke in politično-kulturne teme. Sodeluje s številnimi umetniki, gledališči, festvali in mrežami doma in v svetu, najbolj pa je poznan po Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana in festivalu Mladi levi.
Mule, društvo za celostno bivanje, izvaja projekte, ki spodbujajo celostno razmišljanje in aktivnosti, negovanje odnosa do sebe, do drugih in do okolja ter odgovorno opuščanje dejanj, ki niso v skladu z načeli trajnosti. Društvo je predvsem aktivno na področju urbanega kmetijstva.
Preboj, društvo za trajnostni razvoj, je prostovoljno, samostojno, nevladno, nepolitično in nepridobitno združenje, ki je nastalo kot stalnejša oblika delovanja Civilne iniciative Braslovče. Preboj svoje delovanje usmerja predvsem na področja trajnostnega razvoja, lokalnih skupnosti, prostorskega načrtovanja in prometa.
Cornucopia, zavod za prostor kulture se ukvarja s strokovno podporo lokalnim pobudam, inovativnim vključevanjem dediščine, s simbolnim in prostorskim jezikom ter uveljavljanjem permakulturnih načel v praksi.
Interso, Integracija ekonomskega razvoja, sociale in okolja, Inštitut za družbeno odgovornost, se ukvarja z ozaveščanjem družbene odgovornosti s poudarkom na razvoju ekonaselij in prijazne gradnje (gradnja z naravnimi materiali: les, slama, kamen, glina in podobno) ter vzpostavljanjem dialoga med podjetji, vladnimi službami, sindikati, organizacijami civilne družbe ter drugimi deležniki.
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je strokovna organizacija, ki ob spremljanju novih trendov stremi k uveljavljanju trajnostnega razvoja v nacionalnih politikah ter k vzpostavljanju ravnotežja med človekom in okoljem.
A.V.A. Akademija za vizualne umetnosti Ljubljana je neprofitni zavod, katerega cilj je uvesti sodoben interdisciplinarni študij umetnosti. Prizadeva si tudi za povezovanje svobodnih ustvarjalcev v prostorsko povezane stanovanjske in delovne sklope (»ustvarjalne skupnosti«).
Zveza strojnih inženirjev Slovenije je zveza društev s področja strojništva, ki za namene pospeševanja in uveljavljanja strojne stroke in strokovnosti sodeluje z drugimi zvezami in organizacijami izven meja Slovenije.
Društvo Planet Zemlja komunicira znanja strokovnjakov s področja ekologije in njenih disciplin na širši javnosti razumljiv način. Skozi svoje projekte vzpodbuja razpravo o okoljskih temah z najširšo javnostjo, za odgovornejši odnos posameznikov in družbe do okolja pa si prizadeva s pozitivno motivacijo.
Društvo Drobnovratnik deluje z namenom povezovanja ljudi na širšem notranjsko – kraškem območju, ki so profesionalno in ljubiteljsko aktivni na področju varovanja naravne in kulturne dediščine. Smernice delovanja društva temeljijo na aktivnejšem varovanju in promociji naravne in kulturne dediščine, informiranju in ozaveščanju širše javnosti, predstavitvi primerov dobrih praks ter prenosu znanja.
Ciljne skupine
Delovanje Mreže za prostor je v prvi vrsti namenjeno njenim članom. Omogoča jim (1) sodelovanje v civilnem dialogu na področju urejanja prostora, (2) zagovorništvo, (3) informiranost o novostih na področju urejanja prostora, (4) svetovanje in mentorstvo in (5) usposabljanja za sodelovanje pri urejanju prostora.
Skozi sodelovanje pri konkretnih aktivnostih omogočamo tudi izmenjavo izkušenj, povezujemo dejavnosti posameznih članov mreže za njihove večje skupne učinke, obveščamo o ključnih dogodkih, možnostih za vključevanje v odločanje, in možnostih pridobivanja sredstev za delovanje. Ožja ciljna skupina so tudi vse strokovne nevladne organizacije, ki delujejo na področju urejanja prostora, ter lokalne pobude in društva.
Širša ciljna skupina mreže so tudi institucije, povezane z urejanjem prostora, predvsem državna in občinske uprave. Konkretno so to na ravni države predvsem Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Služba vlade za razvoj in evropske zadeve, Ministrstvo za promet, Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Institucijam je namenjen okrepljen civilni dialog, ki bo omogočil po eni strani kakovostnejše politike, programe in načrte, po drugi strani pa večjo sprejemljivost sprejetih dokumentov in ukrepov v širši javnosti.
Med ciljne skupine lahko štejemo tudi medije, posebej tiste, ki so dovzetni za prostorske in lokalne teme, in deležnike iz gospodarstva, ki so ključni akterji pri prostorskem razvoju. K ciljnim skupinam je potrebno šteti tudi vsebinske mreže nevladnih organizacij na drugih področjih, od katerih so nekatere tudi sodelovale pri zasnovi aktivnosti mreže, regijska stičišča nevladnih organizacij, ter še posebej širšo civilno družbo na področju urejanja prostora, predvsem stanovska združenja kot so Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Inženirska zbornica Slovenije, Zveza geodetov Slovenije, ter izobraževalne, akademske in raziskovalne organizacije. Gre za institucije, ki so se povezale v partnerstvo »Odgovorno do prostora« da bi tako povečale svojo kritično maso v dialogu z državo.
Projekt »Mreža za prostor« delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete Institucionalna in administrativna usposobljenost, prednostne usmeritve Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.
