Soseska in sosedstvo

Soseska

je načrtovana, funkcionalno zaokrožena prostorska enota v mestu ali širšem območju mesta za okrog 2500 – 5000 prebivalcev, ki v območju dostopnosti pešca poleg stanovanj vključuje potrebno infrastrukturo in vso dnevno preskrbo, osnovno šolo, otroško varstvo, javni prostor, zelene površine in postaje javnega potniškega prometa, večinoma brez tranzitnega motornega prometa znotraj območja.

Sosedstvo

je osnovna teritorialno določena socialna skupnost znotraj mesta, za katero je značilna določena mera sosedske povezanosti prebivalstva in občutka lokalne pripadnosti; tudi ustrezen del mesta z osnovnim prepletom rabe prostora in osnovno ravnjo oskrbe in urbanih funkcij, na primer okrog posameznega trga, ulice ali skupine stanovanjskih stavb.

Oba izraza se do neke mere pomensko prepletata. Ko označujeta območje, je sosedstvo načeloma ožje kot soseska, pri sosedstvu kot teritorialni enoti tudi ne gre za prostorsko-načrtovalsko določeno enoto.

Zaradi šibkih socialnih vezi, ki obstajajo v takšni skupnosti je sosedstvo pomemben člen pri vprašanjih urejanja prostora, predvsem pri skrbi za javni prostor, pri urbani prenovi in pri sodelovanju javnosti v prostorskem načrtovanju.

Oba izraza se večinoma prekrivata s pomenom izraza »neighbourhood« v angleščini, za sosesko kot plansko enoto prostorskega načrtovanja pa je v teoretičnih besedilih ustreznejši prevod »neighbourhood unit«. Izraz »neighbourhood« je v angleščini precej bolj vsakdanji, kot sta obravnavana izraza v slovenščini, zato je tudi njegova uporaba širša, pomeni pa v osnovi skupnost v urbanem okolju, vezano na del mesta, in ne le na socialne, etnične ali druge skupne lastnosti članov.

S pojmom soseska v zadnjem času predvsem investitorji v stanovanjski gradnji zavajajoče poimenujejo vsak projekt večstanovanjskih stavb, ne glede na to, da nima zagotovljenih nikakršnih funkcij soseske, razen stanovanj. Taka raba pojma počasi že prehaja tudi v vsakdanjo govorico.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Polje III (3)

Zbori za prostor: Kaj je javni interes pri stanovanjski politiki?

Ponedeljek, 12. junij 2017 od 18h do 20h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Zakaj države in lokalne skupnosti podpirajo trg najemnih stanovanj? Kakšne so posledice premajhnega fonda neprofitnih najemnih stanovanj? Kakšni so družbeni stroški visokega deleža lastniških stanovanj v naši družbi? Vidiki javnega interesa, ki jih zadeva trg najemnih stanovanj so kompleksni in raznoliki. Ali neprofitna stanovanja predstavljajo za družbo strošek, luksuz ali predvsem dolgoročno naložbo?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja skupnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi..

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in Inštitut za politike prostora – IPoP serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi..

Četrti zbor bo potekal v ponedeljek, 12. junija 2017 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravila in predstavila novinarka Mojca Zabukovec.

Več o Zborih za prostor

Več dogodkov
Napovednik Trajekt