Mesto

Mesto

1. je večje naselje z gostejšo pozidavo, koncentracijo prebivalcev in dejavnosti, ki v glavnem niso vezane na zemljišča, in ki predstavlja funkcionalno središče širšega območja.

2. je naselje, ki mu je poseben status dodeljen v formalnem postopku, glede na zgodovinske, funkcionalne, morfološke ali velikostne kriterije.

V različnih zgodovinskih obdobjih so bile predvsem podeljene pravice kriterij za to, da je bilo naselje prepoznano kot mesto.

Ustreznice slovenskemu izrazu mesto so »la città« v italijanščini, »la ville« v francoščini, »die Stadt« v nemščini in »grad« v ostalih južnoslovanskih jezikih. V angleščini sta ustreznici vsem tem izrazom tako »city« kot »town«, saj ostali jeziki med obema v glavnem ne razlikujejo. Meje med manjšim »town« in večjim »city« so v angleško govorečih deželah različne, vezane na pomen in velikost posameznega naselja.

V preteklosti je bila ključna razlika med mesti, nekdanjimi trgi ter vasmi ta, da mesta niso bila vezana na izrabo svojih zemljišč v produkcijske namene. Ob urbanizaciji v 20. stoletju se je razlika med mesti in ostalimi naselji glede na funkcije močno zabrisala.

V Sloveniji formalni status mesta podeljuje vlada na podlagi kriterijev iz Zakona o lokalni samoupravi, vendar to nima pravnih posledic. Status mestne občine podeli državni zbor na podlagi strožjih kriterijev, za namen statističnih raziskav in evidenc pa se za naselja, ki imajo značilnosti mest po različnih kriterijih, uporablja še termin mestno naselje. Okvirne kriterije za to, da je neko naselje mesto, določa tudi Strategija prostorskega razvoja Slovenije. V Sloveniji imamo uradno 104 mestna naselja, 51 mest in 11 mestnih občin.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt