Mesto

Mesto

1. je večje naselje z gostejšo pozidavo, koncentracijo prebivalcev in dejavnosti, ki v glavnem niso vezane na zemljišča, in ki predstavlja funkcionalno središče širšega območja.

2. je naselje, ki mu je poseben status dodeljen v formalnem postopku, glede na zgodovinske, funkcionalne, morfološke ali velikostne kriterije.

V različnih zgodovinskih obdobjih so bile predvsem podeljene pravice kriterij za to, da je bilo naselje prepoznano kot mesto.

Ustreznice slovenskemu izrazu mesto so »la città« v italijanščini, »la ville« v francoščini, »die Stadt« v nemščini in »grad« v ostalih južnoslovanskih jezikih. V angleščini sta ustreznici vsem tem izrazom tako »city« kot »town«, saj ostali jeziki med obema v glavnem ne razlikujejo. Meje med manjšim »town« in večjim »city« so v angleško govorečih deželah različne, vezane na pomen in velikost posameznega naselja.

V preteklosti je bila ključna razlika med mesti, nekdanjimi trgi ter vasmi ta, da mesta niso bila vezana na izrabo svojih zemljišč v produkcijske namene. Ob urbanizaciji v 20. stoletju se je razlika med mesti in ostalimi naselji glede na funkcije močno zabrisala.

V Sloveniji formalni status mesta podeljuje vlada na podlagi kriterijev iz Zakona o lokalni samoupravi, vendar to nima pravnih posledic. Status mestne občine podeli državni zbor na podlagi strožjih kriterijev, za namen statističnih raziskav in evidenc pa se za naselja, ki imajo značilnosti mest po različnih kriterijih, uporablja še termin mestno naselje. Okvirne kriterije za to, da je neko naselje mesto, določa tudi Strategija prostorskega razvoja Slovenije. V Sloveniji imamo uradno 104 mestna naselja, 51 mest in 11 mestnih občin.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Polje III (3)

Zbori za prostor: Kaj je javni interes pri stanovanjski politiki?

Ponedeljek, 12. junij 2017 od 18h do 20h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Zakaj države in lokalne skupnosti podpirajo trg najemnih stanovanj? Kakšne so posledice premajhnega fonda neprofitnih najemnih stanovanj? Kakšni so družbeni stroški visokega deleža lastniških stanovanj v naši družbi? Vidiki javnega interesa, ki jih zadeva trg najemnih stanovanj so kompleksni in raznoliki. Ali neprofitna stanovanja predstavljajo za družbo strošek, luksuz ali predvsem dolgoročno naložbo?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja skupnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi..

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in Inštitut za politike prostora – IPoP serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi..

Četrti zbor bo potekal v ponedeljek, 12. junija 2017 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravila in predstavila novinarka Mojca Zabukovec.

Več o Zborih za prostor

Več dogodkov
Napovednik Trajekt